Seznam perzijskih kraljev

Zgodovina Irana in Perzije
Medijski imperij (728–550 pr. n. št.)
Ahemenidska dinastija (648–330 pr. n. št.)
Selevkidska dinastija
Partski imperij
Sasanidska dinastija (226–650)
Samanidska dinastija
Buvajhidski imperij
Seldžuški turški imperij
Horezemski imperij
Ilkhanat
Safavidska dinastija
Zandska dinastija
Kvadžarska dinastija
Pahlavidska dinastija
Iranska revolucija
Islamska republika Iran (1980– )

Seznam perzijskih kraljev.

Leta 1935 je Perzija postala Iran, glej tudi zgodovina Irana.

Medijska dinastija

• Dejok (728-675 pr. n. št.).
• Fraort (675-653 pr. n. št.).
• Madij Skit (653-625 pr. n. št.).
• Kjaksar (625-585 pr. n. št.).
• Astjag (585-550 pr. n. št.).

Medijci so bili iransko ljudstvo. Perzijci, ki so bili z njimi tesno povezani in jim podložni, so se uprli Medijskemu imperiju v 6. stoletju pr. n. št.

Ahemenidska dinastija

• Ahemenid Anšanski.
• Teisp, njegov sin (675-640 pr. n. št.).
• Kir I. Anšanski, njegov sin.
• Ariaramn, Teispov sin in sovladar Kira I.
• Kambiz I., sin Kira I.
• Arsam, Ariaramnov sin in sovladar Kambiza I.
• Kir II. Starejši Veliki, sin Kambiza I. (okoli 550-530 pr. n. št.).
• Kambiz II., njegov sin (530-521 pr. n. št.).
• Smerdis, njegov domnevni brat (521 pr. n. št.).
• Darej I. Veliki, njegov svak in Arsamov vnuk (521-486 pr. n. št.).
• Kserks I. Veliki, njegov sin (486-465 pr. n. št.).
• Artakserks I. Dolgoroki, njegov sin (464-424 pr. n. št.).
• Kserks II., njegov sin (424-423 pr. n. št.).
• Sogdian, njegov polbrat in tekmec (424-423 pr. n. št.).
• Darej II. Noh, njegov polbrat in tekmec (424-404 pr. n. št.).
• Artakserks II. Mnemon, njegov sin (404-358 pr. n. št.) (glej tudi Ksenofon).
• Artakserks III. Noh, njegov sin (358-338 pr. n. št.).
• Arz, njegov sin (338-336 pr. n. št.).
• Darej III. Kodoman, pravnuk Dareja II. (336-330 pr. n. št.).

Pisni viri teh vladarjev so dokaj dvomljivi in velikokrat veljajo kot iznajdba Dareja I.

Makedonska dinastija

• Aleksander III. Veliki (330-323 pr. n. št.).
• Filip III. Arihadej (323-317 pr. n. št.).
• Aleksander IV. (323-310 pr. n. št.).

Selevkidska dinastija

• Selevk I. Nikator (312/305-281 pr. n. št.).
• Antioh I. Soter ((sovladar od 291) (vladal 281-261 pr. n. št.).
• Antioh II. Tej (261-246 pr. n. št.).
• Selevk II. Kalinik (246-225 pr. n. št.).
• Selevk III. Keraun (225-223 pr. n. št.).
• Antioh III. Veliki (223-187 pr. n. št.).
• Selevk IV. Filopator (Očetoljubi) (187-175 pr. n. št.).
• Antioh IV. Epifan (175-164 pr. n. št.).

Leta 247 pr. n. št je Arsak I. ustanovil Partsko cesarstvo in začel širiti svoje ozemlje, dokler niso Selevkidi sredi 2. stoletja pr. n. št v celoti izgubili oblast nad Perzijo. Po Antiohu IV. je bilo več Selevkidskih vladarjev iz Sirije in nekaj časa iz Babilonije, vendar noben ni imel večje moči v Perziji.

Partska (Arsakidska) dinastija

• Arsak I. (250-246 pr. n. št. ali 211 pr. n. št.).
• Tiridat I. (246-211 pr. n. št.).
• Artaban I., bolj poznan kot Arsak II. (211-191 pr. n. št.).
• Friapatij (191-176 pr. n. št.).
• Fraat I. (176-171 pr. n. št.).
• Mitridat I. (171-138 pr. n. št.).
• Fraat II. (138-128 pr. n. št.).
• Artaban II. (128-124 pr. n. št.).
• Mitridat II. (123-88 pr. n. št.).
  • Gotarz I. (95-90 pr. n. št.), sovladar v Babiloniji.
• Orod I. (90-80 pr. n. št.).
• Sanatruk (77-70 pr. n. št.).
• Fraat III. (70-57 pr. n. št.).
• Mitridat III. (57-54 pr. n. št.).
• Orod II. (57-38 pr. n. št.).
  • Pakor I., sovladar (ni znano)
• Fraat IV. (37-32 pr. n. št.).
• Tiridat II. (32-30 pr. n. št.).
• Fraat IV. ((ponovno) 30-27 pr. n. št.).
• Tiridat II. ((ponovno) 27-26 pr. n. št.).
• Fraat IV. ((ponovno) 26-2 pr. n. št.).
• Fraat V. (Fraatek) (2 pr. n. št. - 4), skupaj z materjo Muzo Partsko.
• Orod III. (4-6).
• Vonon I. (8-12).
• Artaban III. (10-35).
• Tiridat III. (35-36).
• Artaban III. ((drugič) 36-38).
• Gotarz II. (38-51).
• Vardan I. (40-47).
• Vonon II. (51).
• Vologas I. (51-78).
  • Vardan II. (55 - 58 v delu Partskega cesarstva).
• Vologas II. (77-80).
• Pakor II. (78-105).
• Artaban IV. (80-81).
• Vologas III. (105-147).
• Kosroj I. (109-116).
• Partamaspat (116-117).
• Sanatruk II. (116).
• Kosroj I. ((ponovno) 117-129).
• Mitridat IV. (129-140).
• Vologas IV. (147-191).
  • Kosroj II. (190, uzurpator, vladal verjetno samo v Mediji).
• Vologas V. (191-208).
• Vologas VI. (208-228).
• Artaban V. (213-226).

Sasanidska dinastija, 224-651

• Ardašir I. (224-241).
• Šapur I. (241-272), Ardaširjev sin
• Hormizd I. (272-273), Šapurjev sin
• Bahram I. (273-276), Hormizdov sin
• Bahram II. (276-293), Hormizdov sin
• Bahram III. (293), Hormizdov sin
• Narseh (293-302), Šapurjev sin
• Hormizd II. (302-309).
• Šapur II. Veliki (309-379).
• Ardašir II. (379-383).
• Šapur III. (383-388).
• Bahram IV. (388-399).
• Jazdegerd I. (399-420).
• Bahram V. (420-438).
• Jazdegerd II. (438-457).
• Hormizd III. (457-459).
• Peroz I. (457-484).
• Balaš (484-488).
• Kavad I. (488-531).
  • Džamasp (496-498).
• Kozrav I. Anošarvan (531-579).
• Hormizd IV. (579-590).
• Kozrav II. Parviz (590-628).
  • Bahram VI. (590-591).
  • Bistam (591-592).
  • Hormizd V. (593).
• Kavad II. (628).
• Ardašir III. (628-630).
  • Peroz II. (629).
• Šarbaraz (630).
• Boran in drugi (630-631).
• Hormizd VI. (ali V.) (631-632).
• Jazdegerd III. (632-651).

del Umajadskega kalifata, 661-750 del Abasidskega kalifata, 750-867 razdeljeno, 867-1029

Seldžuški turški sultani, 1029-1194

• Toğrül bin Mikail (Tugril beg) (1037-1063).
• Alp Arslan bin Čagri (1063-1072).
• Dželaludin Malikšah I. (1072-1092).
• Nasir ad-Din Mahmud I. (1092-1094).
• Rukn ad-Din Barkijaruk (1094-1105).
• Mu'izz ad-Din Malikšah II. (1105).
• Gijat ad-Din Mehmed I. Tapar (Mohamed) (1105-1118).
• Mu'izz ad-Din Ahmed Sandžar (1097-1157).
• Mahmud II. (1118-1131).
• Davud (David) (1131-1132).
• Toğrül II. (Tugril beg) (1132-1134).
• Mas'ud (1134-1152).
• Malikšah III. (1152-1153).
• Mehmed II. Osvajalec (Mohamed II.) (1153-1160).
• Sülejman Šah (Sulajman Šah) (1160-1161).
• Arslan Šah (1161-1176).
• Toğrül III. (Tugril beg III.) (1176-1194).

razdeljeno, 1194-1256

Ilkanat, 1256-1343

• Hülëgü (Hulagu) (1256-1265).
• Abakva (1265-1281).
• Tekuder (1281-1284).
• Argun (1284-1291).
• Gaikatu (1291-1295).
• Baidu (1295).
• Gazan (1295-1304).
• Öljeitü (1304-1316).
• Abu Sa'id (1316-1335) (zadnji od Džingisidskih il-kanov).
• Arpa Ke'un (1335-1336).
• Musa (1336-1337).
• Mohamed (1337-1338).

razdeljeno, 1343-1380

Timuridska dinastija, 1380-1449

• Timur Lenk (»Tamerlan«) (1370-1405).
• Šahruh (1405-1447).
• Ulug-beg (1447-1449).

razdeljeno, 1449-1502

Safavidska dinastija, 1502-1736

• Ismail I. (1502-1524).
• Tahmasp I. (1524-1576).
• Ismail II. (1576-1578).
• Mohamed I. (Koda Bandeh)
• Mohamed Kodabanda (1578-1587)
• Abas I. Veliki (Abas I., Abas Veliki) (1587-1629)
• Safi (1629-1642.
• Abas II. (1642-1667).
• Sulejman I. (1667-1694).
• Soltan Husein I. (Soltan Hosejn I.) (1694-1722).
• Tahmasp II. (1722-1732).
• Abas III. (1732-1736).
• Sulejman II. (1749-1750).
• Ismail III. (1750-1765).

Afšaridska dinastija, 1736-1749

• Nadir Šah

Zandska dinastija, 1750-1794

• Karim Kan
• Lotf-Ali Kan

Kvadžarska dinastija, 1796-1925

• Aga Mohamed Kan Kvadžar (1796-1797).
• Fat Ali Šah (1797-1834).
• Mohamed Šah Kvadžar
• Naser-al-Din Šah
• Mozafer-al-Din Šah (1896-1907).
• Mohamed Ali Šah (1907-1909).
• Ahmad Šah Kvadžar (1909-1925).

Pahlavidska dinastija, 1925-1979

• Reza Pahlavi
• Mohamed Reza Pahlavi

Islamska republika Iran, 1979 —

Glej tudi

• zgodovina Levanta