Višegrad, Madžarska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Visegrád)
Višegrad

Visegrád
Višegrad se nahaja v Madžarska
Višegrad
Višegrad
Zemljepisna lega na Madžarskem
47°47′8.815″N 18°58′12.882″E / 47.78578194°N 18.97024500°E / 47.78578194; 18.97024500Koordinati: 47°47′8.815″N 18°58′12.882″E / 47.78578194°N 18.97024500°E / 47.78578194; 18.97024500
DržavaMadžarska Madžarska
Statistična regijaOsrednja Madžarska
ŽupanijaPešta
OkrajSzentendre
Prebivalstvo
 (2001)[1]
 • Skupno1.669
Poštna številka
2025

Višegrad (madžarsko Visegrád, slovaško Vyšehrad) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Szentendre županije Pešta.

Leži severno od Budimpešte, na desnem bregu Donave.

Višegrad je znan po ostankih poletne zgodnjerenesančne palače kralja Matija Korvina in srednjeveške citadele.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime Višegrad je slovanskega izvora in pomeni zgornji del gradu ali zgornje naselje / mesto / trdnjavo. Arhaično nemško ime za Višegrad je Plintenburg. Del Prage-zgodovinska utrdba na Vltavo se prav tako imenuje Višegrad (Vyšehrad).

V Bosni in Hercegovini je mesto z istim imenom, Višegrad, znano po mostu Mehmeda Paše Sokolovića.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Višegrad se prvič omenja leta 1009 kot naselje in sedež arhidiakonije. Po uničujoči invaziji Mongolov na Evropo leta 1242, je bilo naselje obnovljeno na drugem kraju, bolj proti jugu. Madžarski kralj Karel I. je Višegrad, svoj rodni kraj, leta 1325 razglasil za prestolnico Madžarske. Leta 1335 je v Višegradu Karel dva meseca gostil in imel kongres s češkim kraljem Ivanom Luksemburškim ter poljskim kraljem Kazimirjem III. Ta kongres je bil ključnega pomena pri ustvarjanju miru med tremi kraljestvi in zagotavljanja zavezništva med Poljsko in Madžarsko proti habsburški Avstriji. Drugi kongres je sledil leta 1338. Sigismund Luksemburški, cesar svetega rimskega cesarstva in kralj Madžarske, je dal preseliti kraljevi prestol v Budo v letih 1405−1408. Kralj Matija Korvin je palačo v Višegradu uporabljal kot dvorno rezidenco. Višegrad je izgubil svoj pomen z delitvijo Kraljevine Madžarske po bitki pri Mohácsu leta 1526.


Od leta 1991 so vodilni politiki Madžarske, Češkoslovaške in Poljske tukaj organizirali redne forume med državami t. i. višegrajske skupine, z namerno simboliko na zgodovinsko srečanje iz leta 1335.

Višegrad je mestne pravice prejel leta 2000.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Popis prebivalstva Madžarske (2001)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2007. Pridobljeno 30. aprila 2011.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]