Blatno jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Satelitska slika Blatnega jezera
Cerkev na polotoku Tihany

Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi. Poleg Nežiderskega jezera je to tudi edino srednjeevropsko stepno jezero. Nahaja se nekaj več kot 80 km jugozahodno od Budimpešte oz. okoli 70 km vzhodno od meje s Slovenijo pri Lendavi.

Jezerska gladina je na nadmorski višini 104 m, njegova površina je 592 km2, v povprečju je globoko 3,2 m, največ pa 11 m. Prostornina vode je tako okoli 1,9 km3. Jezero je podolgovate oblike v smeri jugozahod - severovzhod, dolžina v tej smeri je pribl 77 km, široko pa je med 4 in 15 km. Jezero ima dve izraziti kotanji, ki ju loči polotok Tihany. Severna obala je strmejša kot na jugu. Voda je zaradi peščenega in plitvega dna zelo motna. Najpomebnejši pritok je reka Zala. Naravnega odtoka ni, po potrebi odvajajo vodo skozi umetni kanal Sió v reko Kapos in naprej v Donavo.

Največje mesto ob jezeru je Keszthely, ostala pomembnejša mesta ob obali so še Siófok, Fonyód in zdraviliško mesto Balatonfüred. Pomembnejši mesti nedaleč od jezera sta Veszprém in Székesfehérvár.

Vzdolž južne obale vodi pomembna cestna in železniška povezava med Budimpešto in Hrvaško oz. Slovenijo. Železniška proga sicer v celoti obkroža jezero. Severno in južno obalo povezuje (zlasti poleti) tudi nekaj trajektnih linij.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime je najverjetneje dobilo v času poselitve Slovanov (od 5. stoletja dalje), ko je bilo širše območje v 9. stoletju tudi del kneževine Spodnja Panonija. Središče kneževine je bil Blatnograd (tudi Blatenski kostel) ob Zali (ki se je takrat imenovala Blatna, najverjetneje zaradi močvirja ob njenem izlivu v jezero). Po njej se je kneževina imenovala tudi Blatenska kneževina, jezero pa je dobilo ime Blatno jezero. Madžari (območje so zasedli leta 901) so pri poimenovanju jezera obdržali slovanski koren.

Balaton

Turizem[uredi | uredi kodo]

Ker se voda poleti segreje tudi do 26 °C, je zelo razvit kopališki turizem. Popularna sta tudi ribolov in jadranje ter zdravilišča in termalni vrelci (npr. Hévíz) nedaleč od jezera. Zaradi tega in ker Madžarska nima izhoda na morje, mu pravijo tudi »madžarsko morje«. Priljubljen počitniški cilj je bilo tako med vzhodnimi in zahodnimi Nemci in je pred padcem Berlinskega zidu tako veljalo za enega redkih krajev, kjer so se lahko srečevali. Blatno jezero je za Budimpešto drugi najbolj priljubljen turistični cilj Madžarske. Pomembna gospodarska dejavnost, predvsem ob severni obali, je tudi vinogradništvo (vinorodni rajon Badacsony).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]