Vlak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vlak

V železniškem transportu je vlak po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili, motornik ali samodejno gnana motorna enota, vlečno vozilo, ki vozi samo ali motorno vozilo za posebne namene.
Vlaki lahko prevažajo potnike in/ali tovor iz enega na drugo mesto vzdolž proge. Vodilo sta običajno dve vzporedni železniški tirnici, lahko pa je tudi enotirnična železnica ali pa maglev. Pogon vlaka je možen iz različnih virov, običajno pa je to ena ali več lokomotiv. Vlake lahko s kablom vlečejo tudi konji ali pa jih po klancu navzdol poganja gravitacija

Motorni vlak

Vrste vlakov[uredi | uredi kodo]

Japonski hitri vlak Šinkansen serije 500

Posebne vrste vlakov delujejo na pripadajočih posebnih železnicah, kot so enotirnična železnica, hitra železnica, maglev, vzpenjača, zobata železnica ali pa zračna železnica.

Potniški vlak vsebuje eno ali več lokomotiv ter enega ali več potniških vagonov. Vlak je lahko sestavljen samo iz potniških vagonov, pri tem pa so nekateri ali pa kar vsi gnani kot motorna enota.

Tovorni vlaki so sestavljenih iz tovornih vagonov, čeprav so nekateri poštni vlaki (posebej v nekaterih državah potujoči poštni uradi) na zunaj bolj podobni potniškim vlakom.

Vlaki so lahko tudi mešani, to pomeni, da prevažajo tako tovor in potnike. Taki mešani vlaki postajajo čedalje redkejši v več državah. V Sloveniji jih nimamo, čeprav nekateri potniški vlaki tudi prevažajo manjše količine tovora, predvsem pošto.

Posebni vlaki se uporabljajo tudi za vzdrževanje prog.

Samo nepripeto železniško vozilo sicer ni vlak, vendar se tako šteje zaradi signalizacijskih razlogov.

Vleka[uredi | uredi kodo]

Prvi vlaki so bili vlečeni z vrvjo, s konji ali pa gravitacijsko, od začetka 19. stoletja dalje pa v veliki večini s parnimi lokomotivami. Od 20-ih let 20. stoletja so parne lokomotive začele zamenjevati dizelske in električne lokomotive, ki so bile preprostejše za uporabo in obratovanje ter tudi čistejše, vendar dražje. Ob približno istem času so v potniški promet začele prihajati tako dizelske kot električne samodejno gnane motorne enote. Večina držav je odpravila parne lokomotive iz vsakodnevne rabe do 70. let 20. stoletja. Nekatere države, kjer je premog poceni in v izobilju (predvsem na Kitajskem), še uporabljajo parne lokomotive, vendar se tudi te postopoma umikajo. Muzejski parni vlaki pa so še vedno v uporabi v večini držav zaradi turizma.

Električna vleka omogoča nižjo ceno po prevoženem kilometru, vendar z visokimi začetnimi stroški, ki so upravičeni samo na progah z veliko prometa. Ker je strošek izgradnje elektrificirane proge visok, električna vleka ni primerna za zelo dolge proge. Električni vlaki dobivajo električni tok preko nadtirnih električnih kablov ali preko sistema tretje tirnice.

Potniški vlaki[uredi | uredi kodo]

Tovorni vlaki[uredi | uredi kodo]

Znane železniške proge[uredi | uredi kodo]

Prvo železniško progo na svetu, med pristaniškim mestom Liverpool in Manchestrom, po kateri je vozila parna lokomotiva, so pod vodstvom Georgea in Roberta Stephensona zgradili leta 1830 v Veliki Britaniji. Proga je bila dolga 50 km.

Album[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]