Anthonis van Dyck

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Sir Anthonis van Dyck (Antoon ~), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.

Anthonis van Dyck
Anthonis van Dyck 008.jpg  *
Sir Anthonis van Dyck, Avtoportret
Rojstvo 22. marec 1599({{padleft:1599|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1]
Antwerpen[1]
Smrt 9. december 1641({{padleft:1641|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1] (42 let)
London
Državljanstvo Flag of the Netherlands.svg Nizozemska
Poklic slikar in umetnik


Van Dyck je najbolj znan po izdelavi portretov. Bil je tudi mojster jedkanice.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Lnske]] mojstre. V tem času je postal odličen portretist. Leta 1627 se je vrnil v Antwerpen, kjer je nekaj let ustvarjal mojstrovine. Zanj je slišal Karel I. in ga poklical na angleški dvor. Leta 1632 je Van Dyck spet prišel v London. V Angliji je zelo hitro uspel. Naslikal je portrete Karla I., njegove žene kraljice Henriette, kraljevih otrok, številnih osebnosti na dvoru, lastne podobe in portrete svoje ljubice Margaret Lemon. V kasnejših letih je le dokončal portrete, ki so jih večina izdelali njegovi učenci po njegovih navodilih.

Julija 1632 so ga povzdignili v viteški red in ga leta 1633 izbrali za kraljevega slikarja. Prejel je visoko pokojnino in se poročil s hčerjo lorda Ruthvena. Leta 1634 je za kratek čas odpotoval v Antwerpen, leta 1641 pa v Francijo.

Pokopali so ga v Katedrali svetega Pavla (St Paul's Cathedral) v Londonu.

Zelo je vplival na angleške portretiste. Nekateri ga smatrajo za ustanovitelja angleške slikarske šole.

Sir Athonis van Dyck, Avtoportret s sončnico

Znan je bil tudi po slikanju portretov ljudi, ki so imeli kratke, šilaste brade. Zato so takšne brade imenovali po njem vandyke. Kasneje, med vladanjem Jurija III., je bila razširjena obleka z imenom 'Van Dyke'. 'Modri deček' na portretu Thomasa Gainsborougha nosi takšno obleko. Oljnato barvilo se imenuje po njem van Dyckova rjava.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Zapis #118528386 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 26. april 2014.