Angleška državljanska vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki pravic le-teh (rojalisti).

Delimo jo na tri obdobja:

  • Prva državljanska vojna (1642–46).
  • Druga državljanska vojna (1648–49) - traja do obglavljenja Karla I.
  • Tretja državljanska vojna (1649–51) - rojaliste vodi Karel II.


Po izumrtju rodbine Tudor (Elizabeta I.) na angleškem prestolu zavlada škotska plemiška rodbina Stuart (Jakob I.) in tako Škotska vstopi v personalno unijo z Anglijo. Preko naslednika Jakoba, Karla I., se pojavijo poskusi uvajanja absolutizma. Kmalu vladar pride v spor s parlamentom in vse močnejšo buržoazijo, saj ne spoštuje podedovane svoboščine angleškega plemstva in Cerkve iz leta 1215, katera jim je zagotovljena v Veliki listini svoboščin. Nasprotja se zaostrijo, ko Karel I. zavrne zahteve meščanstva izražene v listini Peticija pravic (Petition of rights). Leta 1629 celo razpusti parlament, vlada pa preganja puritance (kalvinistični nasprotniki anglikanske cerkve) in izsiljuje davke brez dovoljenja parlamenta.

Boj za oblast v državi leta 1642 pripelje do spopada med kavalirji (pristaši kralja) in okrogloglavci (pristaši parlamenta), ki preraste v državljansko vojno in revolucijo, v kateri - po reorganizaciji vojske - zmaga parlament (Oliver Cromwell). Cromwell obračuna s pripadniki kraljeve stranke, razpusti zgornji dom parlamenta in razglasi republiko - Commonwealth. Zavlada sam kot lord protektor (1653-1658) in v tem času je bil posebej uspešen na zunanjepolitičnem področju, kar se tiče angleško-nizozemskih vojn. Anglija tako postane prva pomorska velesila v svetu.

Po njegovi smrti zopet grozi državljanska vojna, saj buržoazija in plemstvo na prestol spet pokličeta dinastijo Stuart (Karel II., Jakob II.), ki zopet poskuša vladati absolutistično, zato kot posledica tega v parlamentu nastaneta dve politični stranki:

  • torijci:konservativci, predstavniki visokega plemstva, ki si prizadevajo okrepiti kraljevo oblast; vezani na anglikansko cerkev in podeželje
  • vigi:zastopali so gospodarske interese in versko svobodo, predstavniki buržoazije in novega plemstva, želeli so podreditev kralja parlamentu

Leta 1688 pride do slavne revolucije (brez krvi), v kateri preženejo Jakoba II. in na prestol pokličejo njegovega zeta Viljema Oranskega III. (nizozemski državni upravitelj), ki podpiše Bill of rights (deklaracija pravic parlamenta), v kateri ima parlament izključno pravico do obdavčenja in vzdrževanja vojske. Dopolni jo z zakonom, s katerim je sodnikom zagotovljena zaščita pred kraljevim vmešavanjem, potrdi svobodo vere govora v parlamentu. Najvišjo zakonodajno oblast v državi dobi parlament, kralj obdrži izvršno, ločena je tudi sodna oblast.

Leta 1707 se Anglija in Škotska združita ter nastane Velika Britanija.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]