Kruh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kruh
Sladki kruh

Krùh je osnovno živilo, spečeno iz testa, zamesenega najmanj iz moke, vode in vzhajalnega sredstva, navadno kvasa. Skoraj vedno je v testu prisotna tudi sol. Pri nekaterih vrstah kruha se osnovnim sestavinam pridružijo še začimbe in cela zrna, katera včasih služijo tudi okraševanju.

Kruh lahko jemo samega, pogosto pa ga uživamo z raznimi namazi, kot so maslo ali različni sladki namazi, denimo čokoladna krema, marmelada, med, sladka smetana in podobno. Nepogrešljiv je tudi pri pripravljanju različnih sendvičev, pri katerih je kruh lahko hladen ali pa opečen. Opečen kruh posebne vrste se imenuje toast. Izraz prihaja iz angleščine.

Nezavit kruh lahko shranjujemo v krušni škatli, da dalj časa ostane svež. Kruh otrdi hitreje pri nizki temperaturi hladilnika, vendar shranjen v tej napravi kasneje splesni. Primeren način shranjevanja kruha je tudi zamrzovanje, pri čemer je pomembno, da v skrinjo vlagamo svež kruh. Pri temperaturi -24ºC lahko kruh hranimo neomejeno dolgo[1].

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kruh velja za eno najstarejših pripravljenih živil. Prvi dokazi o peki kruha segajo 30.000 let nazaj. V Evropi so na posebnih terilnih skalah našli ostanke škroba, za katere domnevajo, da so ostanki neke vrste moke za kruh[2]. Žito je postalo osnovna surovina za kruh v neolitiku (okoli 10.000 let pr. n. št.), ko so ljudje začeli s poljedelstvom. Prve vrste kruha niso vsebovale kvasa, saj kruh rahlo vzhaja že s pomočjo kvasovk, ki se nahajajo na zrnu samem[3].

Plinij Starejši je poročal, da so Galci in Iberci pri peki kruha testu dodajali pivsko peno, s čimer so »pekli lažji kruh od drugih ljudstev«. V krajih, kjer so namesto piva pridelovali vino, so ljudstva pri peki kruha moki dodajala vinske kvasovke in draži. Pogosto so prihranili del testa, ki so ga nato dodali testu ob naslednji peki. Tako testo se je imenovalo kislo testo, tehnologija pa je do danes ostala podobna[4].

Vrste kruha[uredi | uredi kodo]

Glede na moko, iz katere je napravljeno testo, ločimo več vrst kruha:

  • beli kruh (pšenična moka)
  • polbeli kruh (delno bela in delno črna pšenična moka)
  • črni kruh (pšenična moka iz neoluščenih semen)
  • polnozrnati kruh (kruh iz različne moke in s celimi semeni)
  • rženi kruh
  • koruzni kruh
  • ovseni kruh

Francoska štruca je bel kruh s trdo skorjo, spečen v obliki dolge in ozke štruce.

Rogljički, makovke in podobni sladki kruhi so izdelani iz mlečnega testa.

Žemlje in podobne izdelke, navadno pripravljene iz bele moke, imenujemo pekovsko pecivo.

Zanimivo je, da je bilo do nedavnega v Sloveniji moč kupiti skoraj izključno nenarezan kruh v nepravilnih oblikah hlebcev in štruc, v tujini, posebno v ZDA in v Veliki Britaniji, pa je bilo tako z narezanim kruhom bolj ali manj pravilne oblike kvadra.

Kruh in Slovenci[uredi | uredi kodo]

Prebivalec Slovenije je v letu 2011 porabil v poprečju vsak dan 20 dag moke (za kruh, testenine in druge izdelke iz moke)[5].

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Knez, M. (1980). Domača peka kruha. Ljubljana: Univerzum. 
  2. ^ "Prehistoric man ate flatbread 30,000 years ago: study". Physorg.com. AFP. 19 October 2010. Pridobljeno dne 19. oktobrs 2010. 
  3. ^ McGee, Harold (2004). On food and cooking. Scribner. str. 517. ISBN 0-684-80001-2. 
  4. ^ Tannahill, Reay (1973). Food in History. Stein and Day. str. 68–69. ISBN 0-8128-1437-1. 
  5. ^ "Tradicionalni slovenski zajtrk". Statistični urad RS. 17. november 2011. Pridobljeno dne 23. avgusta 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]