Ajda
| Navadna ajda | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 cvetoča ajda
|
||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| Fagopyrum esculentum Moench |
Navadna ajda (znanstveno ime Fagopyrum esculentum) je rastlina iz rodu Fagopyrum (ki ga včasih obravnavamo skupaj z rodom Polygonum) iz družine Polygonaceae. V istem rodu je tudi tatarska ajda oz. nora ajda (F. tartaricum Gaertn). Uvrščamo jo med žita, čeprav botanično ne spada med trave (Poaceae), kamor spada večina ostalih žit. Ajda po izvoru ni prava žitarica, ampak spada med zeljnarice. Ajdo prištevamo k žitom, čeprav je v resnici sadje in celo sorodnica rabarbare.
Ime ajda je prevzeto iz staronemškega Heiden, ki je v zvezi z nem. Heide 'ajd, pogan'. Žitarica je tako poimenovana, ker so jo v 12. stoletju iz poganskih krajev ter Kitajske v Evropo prinesli križarji. [1] Latinsko ime Fagopyrum in angleško ime buckwheat pomeni »bukovo žito« in pove, da so njeni trikotni plodovi podobni bukovim.
Vsebina |
[uredi] Uporaba
Pri ajdi uporabljamo predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Ajdovo kašo uživamo kuhano (kot prikuho), ali pa pečeno (podobno kot rižev narastek). Iz ajdove moke pripravljamo žgance, kruh, štruklje, rezance, palačinke (ruski kvašeni blini in francoske galette), biskvite in druge jedi.
[uredi] Uporaba v ljudskem zdravilstvu
Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.
Iz posušenih cvetočih rastlin si pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko rutina. Uporabljajo jo za zdravljenje venske insuficience (krčne žile). Znana slovenska narodna pesem pravi »Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori...« - vendar jo je na poljih Slovenije vse manj, zaradi toge birokratske, kmetijske politike in uničenega semenarstva. Kupujejo se slabi hibridi, neustrezni našim razmeram. Zdravilni učinki ajde so tako izgubljeni. Stare sorte ajde so te učinke vsebovale, zlasti tiste, katere so uspevale v višjih legah. V času cvetenja je bila ajda odlična paša za kranjsko čebelo, imela je tudi zelo lep vonj. Ponekod v Aziji uživajo tudi sveže mlade rastlinice (podobno kot pri nas beluše ali blitvo), kar pa lahko zaradi vsebnosti fagopyrina, ob izpostavljanju svetlobi povzoči kožne izpuščaje.[2]
Z ajdovimi luščinami polnimo vzglavnike, kar pa lahko pri nekaterih povzoroči alergije.[3][4]
[uredi] Kemijska sestava
| Seme | |
| Škrob | 71–78% v kaši
70–91% v različnih tipih moke.[5][6][7] |
| Beljakovine | 18% z biološko vrednostjo nad 90%.[8]
Visoka biološka vrednost je posledica velike vsebnosti esencielnih aminokilin[9], posebno lizina, treonina, triptofana in žveplo vsebujočih aminokislin cisteina in metionina.[10] |
| Minerali | Vsebuje veliko železa (60–100 ppm), cinka (20–30 ppm) in selena (20–50 ppb).[11][12] |
| Antioksidanti | 10–200 ppm rutina in 0,1–2% tannina[13] |
| Aromatične snovi | Salicilaldehid (2-hidroksibenzaldehid) so identificirali kot najbolj značilno sestavino ajdovega vonja[14]. 2,5-dimetil-4-hidroksi-3(2H)-furanon, (E,E)-2,4-dekadienal, fenilacetaldehid, 2-metoksi-4-vinilfenol, (E)-2-nonenal, dekanal in heksanal prav tako prispevajo k vonju. Vsi imajo vrednost aktivnosti vonja nad 50[15]. |
| Zel | |
| Antioksidanti | 1–10% rutina in 1–10% tannina[16] |
| Fagopirin | 0,4 do 0,6 mg/g fagopirinov (odkrili so vsaj 3 podobne spojine)[17][18] |
[uredi] Reference
- Alternative Field Crops Manual
- Damania, A.B. 1998. "Diversity of Major Cultivated Plants Domesticated in the Near East".[1]
- Mazza, G. 1992. Buckwheat (Fagopyrum esculentum), the crop and its importance, p. 534-539. In: R. MacRae (ed.). Encyclopedia of food science, food technology and nutrition. Academic Press Ltd., London.
- Mazza, G. 1993. Storage, Processing, and Quality Aspects of Buckwheat Seed, p. 251-255. In: J. Janick and J.E. Simon (eds.), New crops. Wiley, New York.
- Marshall, H.G. and Y. Pomeranz. 1982. Buckwheat description, breeding, production and utilization, p. 157-212 In: Y. Pomeranz (ed.). Advances in cereal science and technology. Amer. Assoc. Cereal Chem., St. Paul, MN.
- McGregor, S.E. 1976. Insect Pollination Of Cultivated Crop Plants, chap. 9 Crop Plants and Exotic Plants. U.S. Department of Agriculture. As found on the website of the Carl Hayden Bee Research Center of the USDA Agricultural Research Service.[2]
[uredi] Opombe
- ^ Snoj, Marko. 2003. Slovenski etimološki slovar. 2., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Modrijan. Str. 6.
- ^ Arbor, G. (December 2004). Are Buckwheat Greens Toxic?. From the Townsend Letter for Doctors & Patients.
- ^ Dermatophagoides Farinae, an Important Allergenic Substance in Buckwheat-Husk Pillows, Yonsei Medical Journal 1987 December;28(4):274-281 HTML summary, Full text PDF
- ^ Endotoxin and House Dust Mite Allergen Levels on Synthetic and Buckwheat Pillows, Journal of Korean Medical Science, 2004; 19: 505-8 ISSN 1011-8934 PDF
- ^ Skrabanja V, Kreft I, Golob T, Modic M, Ikeda S, Ikeda K, Kreft S, Bonafaccia G, Knapp M, Kosmelj K. (2004). "Nutrient content in buckwheat milling fractions". Cereal Chemistry 81 (2): 172–176. doi:10.1094/CCHEM.2004.81.2.172.
- ^ Skrabanja V, Laerke HN, Kreft I (September 1998). "Effects of hydrothermal processing of buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) groats on starch enzymatic availability in vitro and in vivo in rats". Journal of Cereal Science 28 (2): 209–214. doi:10.1006/jcrs.1998.020.
- ^ Skrabanja V, Elmstahl HGML, Kreft I, Bjorck IME (January 2001). "Nutritional properties of starch in buckwheat products: Studies in vitro and in vivo". Journal of Agricultural and Food Chemistry 49 (1): 490–496. doi:10.1021/jf000779w. PMID 11170616.
- ^ Eggum BO, Kreft I, Javornik B (1980). "Chemical-Composition and Protein-Quality of Buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench)". Qualitas Plantarum-Plant Foods for Human Nutritio 30 (3-4): 175–179. doi:10.1007/BF01094020.
- ^ Buckwheat Profile
- ^ Bonafaccia G, Marocchini M, Kreft I (2003). "Composition and technological properties of the flour and bran from common and tartary buckwheat". Food Chemistry 80 (1): 9–15. doi:10.1016/S0308-8146(02)00228-5.
- ^ S. Ikeda, Y. Yamashita and I. Kreft (2000). "Essential mineral composition of buckwheat flour fractions". Fagopyrum 17: 57–61.
- ^ Bonafaccia, L. Gambelli, N. Fabjan and I. Kreft (October 2003). "Trace elements in flour and bran from common and tartary buckwheat". Food Chemistry 83 (1): 1–5. doi:10.1016/S0308-8146(03)00228-0.
- ^ Kreft S, Knapp M, Kreft I (November 1999). "Extraction of rutin from buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) seeds and determination by capillary electrophoresis". Journal of Agricultural and Food Chemistry 47 (11): 4649–4652. doi:10.1021/jf990186p. PMID 10552865.
- ^ Janes D, Kreft S (2008). "Salicylaldehyde is a characteristic aroma component of buckwheat groats". Food Chemistry 109 (2): 293–298. doi:10.1016/j.foodchem.2007.12.032.
- ^ Janes D, Kantar D, Kreft S, Prosen H (1. January 2009). "Identification of buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) aroma compounds with GC-MS". Food Chemistry 112 (1): 120–124. doi:10.1016/j.foodchem.2008.05.048.
- ^ Kreft S, Strukelj B, Gaberscik A, Kreft I (August 2002). "Rutin in buckwheat herbs grown at different UV-B radiation levels: comparison of two UV spectrophotometric and an HPLC method". J Exp Bot 53 (375): 1801–4. doi:10.1093/jxb/erf032. PMID 12147730.
- ^ Eguchi K, Anase T and Osuga H (2009). "Development of a High-Performance Liquid Chromatography Method to Determine the Fagopyrin Content of Tartary Buckwheat (Fagopyrum tartaricum Gaertn.) and Common Buckwheat (F. esculentum Moench)". Plant Production Science 12 (4): 475–480. doi:10.1626/pps.12.475.
- ^ Ožbolt L, Kreft S, Kreft I, Germ M and Stibilj V (2008). "Distribution of selenium and phenolics in buckwheat plants grown from seeds soaked in Se solution and under different levels of UV-B radiation". Food Chemistry 110 (3): 691–696. doi:10.1016/j.foodchem.2008.02.073.
[uredi] Zunanje povezave
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Ajda |
 |
Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Ajda |
