Avgust Pavel

Avgust Pavel
Avgust Pavel
Rojstvo:	28. avgust 1886 Cankova
Smrt:	2. januar 1946 Sombotel
Poznan/a po:	pesnik
Poklic:	jezikoslovec

Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.

Življenjepis

Avgust Pavel se je rodil v Prekmurju, na Cankovi, v takrat še Železni županiji staršema Ivanu Pavel-u in Elizabeti Obal. V gimnazijo Mihálya Vörösmartyja je najprej hodil v Monoštru, potem pa v Sombotelu (Szombathely), na Premontrejsko gimnazijo. V Budimpešti je študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in v madžarščini ter prevejati in pisati znanstvena članke.
Leta 1913 doktoriral, zatem učil na Tordo (Erdeljsko) in Dombóváru. (Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi Nagyrapolt madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino, za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi in podatke prenaša v možgane).
Od leta 1920 je živel v Sombotelu. Tu je poučeval na gimnaziji, istočasno je uredil in vodil knjižnico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo Vasi Szemle (Železni Obzornik/Revija), pozneje Dunántúli Szemle (Prekdonavska Revija/Obzornik).

Delo

Avgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg J. Košiča največji slovenski književnik in znanstvenik na Madžarskem. Napisal je knjigo o glasoslovju cankovskega narečja (A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana, Budapest 1909) in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah porabskih Slovencev je pisal v madžarščini s porabskimi izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri Porabcih opisuje pripravo na lov in njegov potek tudi v porabskem narečju.
Avgust Pavel je napisal še več razprav o Kralju Matjažu v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari. Pevedel je več slovenskih pesmi in čtric v madžarščino, npr. Cankarjevi romani in povesti, kot Hlapec Jernej, ali Na klancu.

Poleg znansvenoraziskovalnega dela je Avgust Pavel pisal tudi pesmi. Izdal je dve pesniški zbirki v madžarščini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem narečju, in jih je objavil v Marijinem listu (1907), Kalendarju (1907) in Novinah (1915-1917). Pavlove slovenske pesmi spadajo med najboljšo prekmursko narečno liriko.

Viri

• Francek Mukič in Marija Kozar: Slovensko Porabje, Mohorjeva Družba, Celje 1982.

Glej tudi

• seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
• seznam slovenskih etnologov
• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih pesnikov
• seznam slovenskih zgodovinarjev