Avgust Pavel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Avgust Pavel
Pável Ágoston.jpg
Avgust Pavel
Rojstvo: 28. avgust 1886
Cankova
Smrt: 2. januar 1946
Sombotel
Poznan/a po: pesnik
Poklic: jezikoslovec

Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Avgust Pavel se je rodil v Prekmurju, na Cankovi, v takrat še Železni županiji staršema Ivanu Pavel-u in Elizabeti Obal. V gimnazijo Mihálya Vörösmartyja je najprej hodil v Monoštru, potem pa v Sombotelu (Szombathely), na Premontrejsko gimnazijo. V Budimpešti je študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in v madžarščini ter prevejati in pisati znanstvena članke.
Leta 1913 doktoriral, zatem učil na Tordo (Erdeljsko) in Dombóváru. (Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi Nagyrapolt madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino, za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi in podatke prenaša v možgane).
Od leta 1920 je živel v Sombotelu. Tu je poučeval na gimnaziji, istočasno je uredil in vodil knjižnico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo Vasi Szemle (Železni Obzornik/Revija), pozneje Dunántúli Szemle (Prekdonavska Revija/Obzornik).

Delo[uredi | uredi kodo]

Avgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg J. Košiča največji slovenski književnik in znanstvenik na Madžarskem. Napisal je knjigo o glasoslovju cankovskega narečja (A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana, Budapest 1909) in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah porabskih Slovencev je pisal v madžarščini s porabskimi izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri Porabcih opisuje pripravo na lov in njegov potek tudi v porabskem narečju.
Avgust Pavel je napisal še več razprav o Kralju Matjažu v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari. Pevedel je več slovenskih pesmi in čtric v madžarščino, npr. Cankarjevi romani in povesti, kot Hlapec Jernej, ali Na klancu.

Poleg znansvenoraziskovalnega dela je Avgust Pavel pisal tudi pesmi. Izdal je dve pesniški zbirki v madžarščini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem narečju, in jih je objavil v Marijinem listu (1907), Kalendarju (1907) in Novinah (1915-1917). Pavlove slovenske pesmi spadajo med najboljšo prekmursko narečno liriko.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]