Avgust Pavel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Avgust Pavel
Pável Ágoston.jpg
Avgust Pavel
Rojstvo 28. avgust 1886
Cankova
Smrt 2. januar 1946
Sombotel
Poklic jezikoslovec
Poznan(a) po pesnik

Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Avgust Pavel se je rodil v Prekmurju, na Cankovi, v takrat še Železni županiji staršema Ivanu Pavel-u in Elizabeti Obal. V gimnazijo Mihálya Vörösmartyja je najprej hodil v Monoštru, potem pa v Sombotelu (Szombathely), na Premontrejsko gimnazijo. V Budimpešti je študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in v madžarščini ter prevejati in pisati znanstvena članke.
Leta 1913 doktoriral, zatem učil na Tordo (Erdeljsko) in Dombóváru. (Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi Nagyrapolt madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino, za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi in podatke prenaša v možgane).
Od leta 1920 je živel v Sombotelu. Tu je poučeval na gimnaziji, istočasno je uredil in vodil knjižnico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo Vasi Szemle (Železni Obzornik/Revija), pozneje Dunántúli Szemle (Prekdonavska Revija/Obzornik).

Delo[uredi | uredi kodo]

Avgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg J. Košiča največji slovenski književnik in znanstvenik na Madžarskem. Napisal je knjigo o glasoslovju cankovskega narečja (A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana, Budapest 1909) in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah porabskih Slovencev je pisal v madžarščini s porabskimi izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri Porabcih opisuje pripravo na lov in njegov potek tudi v porabskem narečju.
Avgust Pavel je napisal še več razprav o Kralju Matjažu v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari. Pevedel je več slovenskih pesmi in čtric v madžarščino, npr. Cankarjevi romani in povesti, kot Hlapec Jernej, ali Na klancu.

Poleg znansvenoraziskovalnega dela je Avgust Pavel pisal tudi pesmi. Izdal je dve pesniški zbirki v madžarščini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem narečju, in jih je objavil v Marijinem listu (1907), Kalendarju (1907) in Novinah (1915-1917). Pavlove slovenske pesmi spadajo med najboljšo prekmursko narečno liriko.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]