Prekmurska knjižna norma

Prekmurska knjižna norma ali Prekmurski knjižni jezik, Knjižna prekmurščina (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurščine. V začetku 18. stoletja je nastala in trajala do konca druge svetovne vojne, ali od prve polovice 16. stoletja so že bili različni rokoposi v prekmurščini, ki so ustvarili prekmursko knjižno tradicijo (stara martjanska pesmarica). V slovenskem jezikovnem območju knjižna prekmurščina je bila edini knjižni jezik, ki je ostala po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika. Marko Jesenšek piše, da prekmurski knjižni jezik v liriki, prozi in publicistiki prekmurskih avtorjev ter v nekaterih časopisih še vedno živi. V liturgiji prekmurska evangeličanska in binkoštna cerkev uporabita, katoliki pa v Slovenskem Porabju na Madžarskem. Knjižna prekmurščina je veliko elementov izposojala iz drugih slovanskih in neslovanskih jezikov, kot iz kajkavščine, gradiščanščine, nemščine, madžarščine, latinščine, srbohrvaščine, osrednje in štajerske slovenščine ter malo iz češčine in slovaščine, obenem je vplivala kajkavski, štajerski in gradiščanski jezik. Pomembna postaja prekmurskega knjižnega jezika je bila, ko sta Števan Küzmič in Mikloš Küzmič prevedla Novo zavezo Svetega pisma. Avgust Pavel je poskusil napisati slovnico prekmurščine, vendar madžarizacija ni dovolila izdaje.

Do 21. stoletja veliko slovenskih jezikoslovcev menilo, da prekmurščina ni knjižna norma, temveč taka zabloda od slovenskega jezika. Politika je večkrat omejila delovanje knjižne prekmurščine, pogosto so argumentirali na šovinistično vendsko vprašanje, ker pod vplivom madžarizacije je več prekmurskih avtorjev poskusilo čim bolj se odtujiti od slovenščine.

Ker je med kajkavščino in prekmurščino veliko podobnosti, prekmurski avtorji so se trudili bližati kajkavskemu knjižnemu jeziku, predvsem tisti avtorji, ki so delali od časa Ferenca Temlina do časa Jožefa Košiča. Knjižna kajkavščina po 1850-ih letih je prenehala, vendar če bi ostala, takrat prekmurski knjižni jezik še naprej bi bližal kajkavščini.

Po prvi svetovni vojni je politik in katoliški duhovnikJožef Klekl skupaj z drugimi pomembnimi prekmurskimi ljudmi kot recimo evangeličanskim seniorjem Števan Kovatš-om, zahteval jezikovno avtonomijo za Prekmurje, vendar slovenska oblast je izpodbila prošnjo. V tem času prekmurski knjižni jezik se je obnovil: različni časopisi, kot Novine, Mörszka krajina, Düševni list, koledarji Kalendar Srca Jezušovoga, Evangeličanski kalendar in knjige Hodi k oltarskomi svestvi, Molite bratje! itn. so napravili ti. drugi prekmurski neologizem.

Maks Pleteršnik je predlagal širitev slovenskega knjižnega jezika s prekmurskimi besedami. Pleteršnik v svojem slovarju je zbiral veliko prekmurskih besed od Miháova Bakoša, Aleksandra Terplana in pertoške rokopisne pesmarice. Stanislav Škrabec je odklonil prekmurizme v slovenskem knjižnem jeziku. Tako je menil, da je prekmurščina in vzhodna štajerščina (ki jo je izoblikoval Peter Dajnko) ni knjižna norma, temveč jezikovni separatizem, odcepitev od slovenskega jezika in naroda. V resnici je prekmurski knjižni jezik se ni oddaljil od slovenščine in vzhodnoštajerski jezik je hotel tvoriti prehod med osrednjo in vzhodno slovenščino.

Prekmurska abeceda

Pred letom 1914

velika črka	mala črka	v gajici
А	а	široki a
Á	á	dolgi a
B	b	b
C	c	c
Cs	cs	č
D	d	d
Е	е	široki e
É	é	dolgi e
Ê	ê
F	f	f
G	g	g
Gy	gy	dj
H	h	h
I	i	široki i
Í	í	dolgi i
J	j	j
K	k	k
L	l	l
Ly	ly	lj
M	m	m
N	n	n
Ny	ny	ny
O	o	široki o
ó	ó	dolgi o
Ô	ô	zlitje črka dolgi a in široki o
Ö	ö	široki ö
Ő	ő	dolgi ö
P	p	p
R	r	r
S	s	š
Sz	sz	s
T	t	t
Ty	ty	tj
U	u	široki u
Ú	ú	dolgi u
Ü	ü	široki ü
Ű	ű	dolgi ü
V	v	v
Z	z	z
Zs	zs	ž

Po letu 1914

velika črka	mala črka
А	а
Á	á
B	b
C	c
Č	č
D	d
Е	е
É	é
Ê	ê
F	f
G	g
H	h
I	i
J	j
K	k
L	l
M	m
N	n
Nj	nj
O	o
Ö	ö
P	p
R	r
Š	š
S	s
T	t
Tj	tj
U	u
Ü	ü
V	v
Z	z
Ž	ž

Viri

• Vilko Novak: Slovar stare knjižne prekmurščine, Založba ZRC. Ljubljana 2006. ISBN 961-6568-60-4
• Marko Jesenšek: Prekmuriana, Cathedra Philologiae Slavicae, Balassi Kiadó, Budapest 2010. ISBN 978-963-506-846-3
• Franc Kuzmič: Stranke v Prekmurju med obema vojnama, Kronika Ljubljana 39. letnik, 1991.
• Vilko Novak: Izbor prekmurskega slovstva, Ljubljana 1976.