Prekmurska jezikovna vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Prekmurska jezikovna vojna je bila kulturna in jezikovna razprava, ki se je odvijala v 30. letih 20. stoletja. Potekala je med Jožefom Kleklom in njegovimi somišljeniki ter mlajšimi prekmurskimi izobraženci pod vodstvom Miška Kranjca.[1]

Kranjčev krog je zagovarjal, naj se v javnem življenju dosledno uporablja slovenski knjižni jezik, Klekov pa uporabo prekmurščine.[1]

Prekmurski dijaki so menili, da je napočil čas za intenzivnejšo jezikovno integracijo in duhovno konsolidacijo. Zato naj ne bi bilo potrebno uporabljati prekmurskega jezika niti v tisku, niti v domačem okolju. Proti tem je protestiral Klekl in drugi evangeličanski in katoliški duhovniki, saj je imela prekmurščina pomembno vlogo v vsakdanu in identiteti Prekmurcev. Med drugimi je tudi Miško Kranjec zastopal idejo, da je potrebno prekmurščino odstraniti iz tiska, s čimer pa se Avgust Pavel ni strinjal.


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Sandra Kostrič (2011). "Od »slovenske Sibirije« do čarobne pokrajine neskončnih ravnin: Prekmurje v kontekstu slovenske nacionalne identitete". Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. str. 25. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]