Alanin
| Alanin | |
|---|---|
 |
|
| IUPAC-ime | alanin |
| Druga imena | 2-aminopropanojska kislina |
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | 302-72-7, 56-41-7 (L-izomer) 338-69-2 (D-izomer) |
| PubChem | |
| EC-number | |
| SMILES |
|
| InChI |
|
| ChemSpider | |
| Lastnosti | |
| Molekulska formula | C3H7NO2 |
| Molska masa | 89,09 g mol−1 |
| Videz | bel prašek |
| Gostota | 1,424 g/cm3 |
| Tališče |
258 °C (sublimira) |
| Topnost (voda) | topljiv |
| Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) |
|
Alanin (okrajšano kot Ala ali A))[1] je α-aminokislina s kemijsko formulo CH3CH(NH2)COOH. L-izomer je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo alanin, so GCU, GCC, GCA in GCG. Alanin je nepolarna aminokislina. V beljakovinah je L-alanin druga najbolj zastopana aminokislina, takoj za levcinom (7,8 % vseh aminokislin v vzorcu 1.150 beljakovin).[2] D-alanin se pojavlja v bakterijskih celičnih stenah in v nekaterih peptidnih antibiotikih.
Vsebina |
Zgradba [uredi]
Na α-ogljikov atom se vezana metilna skupina (-CH3) in zato je alanin glede na molekulsko zgradbo ena najbolj enostavnih α-aminokislin in ga uvrščamo med alifatske aminokisline (ker nima razvejane stranske verige). Metilna skupina ni reaktivna in zato skoraj nikoli ne sodeluje pri delovanju beljakovine.
Viri [uredi]
Prehrambeni viri [uredi]
Alanin je neesencialna aminokislina, kar pomeni, da je človeški organizem sam lahko proizvede in ga ni potrebno prejemati s hrano. Nahaja se v številnih vrstah hrane, posebej veliko pa ga je v mesu.
Bogati viri alanina so:
- živalski viri: meso, morska hrana, kazein (v kravjem mleku), mlečni proizvodi, jajca, ribe, želatina, laktalbumin;
- rastlinski viri: fižol, oreščki, semena, soja, pivski kvas, rjavi riž, koruza, stročnice, polnozrnati izdelki.
Biosinteza [uredi]
Alanin se pri rastlinah in mikroorganizmih lahko tvori iz piruvata in aminokislin z razvejano stransko verigo (valin, levcin in izolevcin).
Najpogosteje se tvori iz piruvata, in sicer z reduktivno aminacijo.
Fiziološke funkcije [uredi]
- Glukoza-alaninski ciklus: ciklična presnovna pot, v kateri sodelujejo mišice in jetra, po krvi se v mišice prenese glukoza, se tam razgradi do piruvata in nato v obliki alanina prenese nazaj v jetra in uporabi za ponovno sintezo glukoze. Ciklus omogoča netoksičen prenos dušika v jetra in prispeva k homeostazi glukoze v krvi[3].
Viri [uredi]
- ^ IUPAC-IUBMB Joint Commission on Biochemical Nomenclature. Nomenclature and Symbolism for Amino Acids and Peptides. Recommendations on Organic & Biochemical Nomenclature, Symbols & Terminology etc. Pridobljeno dne 17. 5. 2007.
- ^ Doolittle, R. F. (1989), "Redundancies in protein sequences", v Fasman, G. D., Prediction of Protein Structures and the Principles of Protein Conformation, New York: Plenum, str. 599–623, ISBN 0306431319.
- ^ Kališnik, Slovenski medicinski e-slovar, Ljubljana, Medicinska fakulteta, Lek, 2004
|
|||||||||||
