Alanin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alanin
Alanin - Alanine.svg
IUPAC-ime alanin
Druga imena 2-aminopropanojska kislina
Identifikatorji
Številka CAS 302-72-7,
56-41-7 (L-izomer)
338-69-2 (D-izomer)
PubChem 5950
EC-number 206-126-4
SMILES
InChI
ChemSpider 582
Lastnosti
Molekulska formula C3H7NO2
Molska masa 89,09 g mol−1
Videz bel prašek
Gostota 1,424 g/cm3
Tališče

258 °C (sublimira)

Topnost (voda) topljiv
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Alanin (okrajšano kot Ala ali A))[1] je α-aminokislina s kemijsko formulo CH3CH(NH2)COOH. L-izomer je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo alanin, so GCU, GCC, GCA in GCG. Alanin je nepolarna aminokislina. V beljakovinah je L-alanin druga najbolj zastopana aminokislina, takoj za levcinom (7,8 % vseh aminokislin v vzorcu 1.150 beljakovin).[2] D-alanin se pojavlja v bakterijskih celičnih stenah in v nekaterih peptidnih antibiotikih.

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Na α-ogljikov atom se vezana metilna skupina (-CH3) in zato je alanin glede na molekulsko zgradbo ena najbolj enostavnih α-aminokislin in ga uvrščamo med alifatske aminokisline (ker nima razvejane stranske verige). Metilna skupina ni reaktivna in zato skoraj nikoli ne sodeluje pri delovanju beljakovine.

L-enantiomer alanina.

Viri[uredi | uredi kodo]

Prehrambeni viri[uredi | uredi kodo]

Alanin je neesencialna aminokislina, kar pomeni, da je človeški organizem sam lahko proizvede in ga ni potrebno prejemati s hrano. Nahaja se v številnih vrstah hrane, posebej veliko pa ga je v mesu.

Bogati viri alanina so:

  • živalski viri: meso, morska hrana, kazein (v kravjem mleku), mlečni proizvodi, jajca, ribe, želatina, laktalbumin;
  • rastlinski viri: fižol, oreščki, semena, soja, pivski kvas, rjavi riž, koruza, stročnice, polnozrnati izdelki.

Biosinteza[uredi | uredi kodo]

Alanin se pri rastlinah in mikroorganizmih lahko tvori iz piruvata in aminokislin z razvejano stransko verigo (valin, levcin in izolevcin).

Najpogosteje se tvori iz piruvata, in sicer z reduktivno aminacijo.

Fiziološke funkcije[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ IUPAC-IUBMB Joint Commission on Biochemical Nomenclature. "Nomenclature and Symbolism for Amino Acids and Peptides". Recommendations on Organic & Biochemical Nomenclature, Symbols & Terminology etc. Pridobljeno dne 17. 5. 2007. 
  2. ^ Doolittle, R. F. (1989), "Redundancies in protein sequences", v: Fasman, G. D., Prediction of Protein Structures and the Principles of Protein Conformation, New York: Plenum, str. 599–623, ISBN 0306431319 .
  3. ^ Kališnik, Slovenski medicinski e-slovar, Ljubljana, Medicinska fakulteta, Lek, 2004