Asparagin
| L-asparagin | |
|---|---|
 |
 |
| IUPAC-ime | asparagin |
| Druga imena | 2-amino-3-karbamoilpropanojska kislina |
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | 70-47-3 |
| PubChem | |
| EC-number | |
| SMILES |
|
| Lastnosti | |
| Molekulska formula | C4H8N2O3 |
| Molska masa | 132,12 g mol−1 |
| Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) |
|
Asparagin (okrajšano kot Asn ali N; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). V stranski verigi se nahaja karboksamidna skupina. Asparagin ni esencialna aminokislina. Kodona, ki kodirata asparagin, sta AAU in AAC.[1]
Vsebina |
Zgodovina [uredi]
Asparagin so prvič osamili leta 1806 iz belušev in je tako prva izolirana aminokislina sploh. Značilen vonj seča po uživanju belušev je posledica različnih presnovnih produktov asparagina.
Viri [uredi]
Prehrambeni viri [uredi]
Asparagin ni esencialna aminokislina, torej ga lahko naš organizem sam proizvede v dovoljšnjih količinah in ni potrebno, da ga dobivamo s hrano. Sicer se pa nahaja v različnih vrstah prehrane:
- hrana živalskega izvora: mlečni proizvodi, sirotka, govedina, perutnina, jajca, ribe, laktalbumin, morska hrana,
- hrana rastlinskega izvora: beluši, paradižnik, stročnice, oreščki, semena, soja, polnozrnati proizvodi.
Biosinteza [uredi]
Predhodnik asparagina je oksaloacetat. Le-ta se s pomočjo encima transaminaza pretvori v aspartat. Encim namreč prenese amino skupino iz glutamata na oksaloacetat in pri tem nastaneta α-ketoglutarat in aspartat. Iz aspartata, glutamina in ATP-ja nastanejo s pomočjo encima asparagin-sintetaza poleg asparagina še AMP, glutamat in pirofosfat.
Razgradnja [uredi]
Encim L-asparaginaza hidrolizira amidno skupino in nastaneta aspartat ter amonijak. Transaminaza pretvori aspartat v oksaloacetat, ki pa lahko vstopi bodisi v cikel trikarboksilnih kislin bodisi v proces glukoneogeneze.
Vloga [uredi]
Asparagin je pomemben za delovanje živčevja ter za sintezo amonijaka.
Viri [uredi]
- ^ "Nomenclature and symbolism for amino acids and peptides (IUPAC-IUB Recommendations 1983)", Pure Appl. Chem. 56 (5): 595–624, 1984, doi:10.1351/pac198456050595
|
|||||||||||
