Esencialne aminokisline
Esencialne aminokisline so tiste aminokisline, ki so za organizem nepogrešljive in ki jih organizem ne more sintetizirati sam ter jih mora zato dobivati s hrano.[1] To ne pomeni, da so za organizem pomembnejše kot ostale proteinogene aminokisline, vendar jih moramo nujno vnašati v organizem.
Vsebina |
[uredi] Esencialne in pogojno esencialne aminokisline
V naslednji preglednici je razvrščenih vseh 20 aminokislin, ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine, glede na to, ali so esencialne za človeka ali ne. Nekatere so esencialne le v določenih okoliščinah (označene z *).[2][3], dodana pa je tudi 21. aminokislina selenocistein (označena z **), ki sicer ni razvrščena med 20 splošnih aminokislin.
| Esencialne | Neesencialne |
|---|---|
| izolevcin | alanin |
| arginin* | |
| lizin | aspartat |
| metionin | cistein* |
| fenilalanin | glutamat |
| treonin | glutamin* |
| triptofan | glicin* |
| valin | prolin* |
| histidin* | serin* |
| tirozin* | asparagin* |
| levcin | selenocistein** |
Splošno razvrščamo med esencialne naslednje aminokisline: fenilalanin, valin, treonin, triptofan, izolevcin, metionin, levcin, and lizin.[4] Nadalje so cistein, tirozin, histidin in arginin esencialne za otroke (ne morejo jih sintetizirati v dovoljšnji količini).[5][6].
Aminokisline arginin, cistein, glicin, glutamin, histidin, prolin, serin in tirozin so pogojno esencialne aminokisline, saj jih normalno telo samo proizvede v dovoljšnjih količinah, v določenih okoliščinah pa je potreben vnos s hrano.[7][8] Prej so že omenjene aminokisline, ki so esencialne za otroke, drugi primer pa je npr. fenilketonurija. Bolniki s to boleznijo morajo s prehrano prejemati čim manjše količine fenilalanina, sicer se pojavi duševna manjrazvitost in presnovne motnje. Vendar pa je fenilalanin predhodnik v sintezi tirozina, zato je pri bolnikih s fenilketonurijo tirozin esencialna aminokislina, saj nimajo dovolj fenilalanina, da bi jo sintetizirali v potrebnih količinah.
Razločevanje med esencialnimi in neesencialnimi aminokislinami ni vedno popolnoma jasno, saj se lahko nekatere aminokisline proizvedejo iz drugih. Žveplo vsebujoči aminokislini metionin in homocistein se lahko pretvarjata iz ene v drugo, vendar se v človeškem telesu nobena od njiju ne more sintetizirati povsem na novo. Tudi cistein lahko nastane v telesu iz homocisteina, ne more pa se sintetizirati na novo. Zato pogostoma združujejo take aminokisline v skupine, ki so sintezno ekvivalentne. Take skupine so omenjene žveplo vsebujoče aminokisline, par aromatskih aminokislin (fenilalanin in tirozin) ter skupina, ki združuje arginin, citrulin in ornitin, saj se lahko te tri pretvarjajo ena v drugo.
[uredi] »Novejše« splošne aminokisline
Tradicionalno uvrščamo med splošne aminokilsine, ki v človeškem telesu tvorijo beljakovine, 20 aminokislin, naštetih v zgornji preglednici (brez selenocisteina). Nadalje sta pa proteinogeni aminokislini še manj znani pirolizin in selenocistein.[9].
[uredi] Priporočeni dnevni vnos
Priporočene količine, ki naj bi jih človek prejel vsak dan s hrano, je težko določiti. V preglednici so prikazane količine, ki naj bi jih dnevno prejel odrasel človek glede na priporočila SZO.[6]
| Aminokislina | mg na kg telesne teže | mg za 70 kg | mg za 100 kg |
|---|---|---|---|
| I (izolevcin) | 20 | 1400 | 2000 |
| L (levcin) | 39 | 2730 | 3900 |
| K (lizin) | 30 | 2100 | 3000 |
| M (metionin)
+ C (cistein) |
10,4 + 4,1 (skupno 15) | 1050 | 1500 |
| F (fenilalanin)
+ Y (tirozin) |
25 (skupno) | 1750 | 2500 |
| T (treonin) | 15 | 1050 | 1500 |
| W (triptofan) | 4 | 280 | 400 |
| V (valin) | 26 | 1820 | 2600 |
Za otroke, stare 3 leta in več, so priporočene dnevne količine za 10 do 20 % večje kot za odrasle, pri otrocih do tretjega leta pa so večje do 150 %.
[uredi] Viri
- ^ Slovenski medicinski slovar
- ^ Fürst P, Stehle P (1 June 2004). "What are the essential elements needed for the determination of amino acid requirements in humans?". Journal of Nutrition 134 (6 Suppl): 1558S–1565S. PMID 15173430. http://jn.nutrition.org/cgi/content/full/134/6/1558S.
- ^ Reeds PJ (1 July 2000). "Dispensable and indispensable amino acids for humans". J. Nutr. 130 (7): 1835S–40S. PMID 10867060. http://jn.nutrition.org/cgi/content/full/130/7/1835S.
- ^ Young VR (1994). "Adult amino acid requirements: the case for a major revision in current recommendations". J. Nutr. 124 (8 Suppl): 1517S–1523S. PMID 8064412. http://jn.nutrition.org/cgi/reprint/124/8_Suppl/1517S.pdf.
- ^ Imura K, Okada A (1998). "Amino acid metabolism in pediatric patients". Nutrition 14 (1): 143–8. doi:10.1016/S0899-9007(97)00230-X. PMID 9437700. http://jn.nutrition.org/cgi/content/full/130/7/1835S.
- ^ 6,0 6,1 FAO/WHO/UNU (2007). PROTEIN AND AMINO ACID REQUIREMENTS IN HUMAN NUTRITION. WHO Press., stran 150
- ^ Fürst P, Stehle P (1. julij 2004). "What are the essential elements needed for the determination of amino acid requirements in humans?". J. Nutr. 134 (6 Suppl): 1558S–1565S. PMID 15173430. http://jn.nutrition.org/cgi/content/full/134/6/1558S.
- ^ Reeds PJ (1. julij 2000). "Dispensable and indispensable amino acids for humans". J. Nutr. 130 (7): 1835S–40S. PMID 10867060. http://jn.nutrition.org/cgi/content/full/130/7/1835S.
- ^ [1]
|
|||||||||||
