Epilepsija
| Epilepsija | |
|---|---|
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | G40-G41 |
| MKB-9 | 345 |
| DiseasesDB | 4366 |
| MedlinePlus | 000694 |
| eMedicine | neuro/415 |
| MeSH | D004827 |
Epilepsíja, tudi božjást, je kronična nevrološka motnja, za katero je značilno spontano, neizzvano ponavljanje epileptičnih napadov.[1][2] Epileptični napadi so praviloma kratkotrajni, prehodni znaki nenormalnega delovanja možganov, ki običajno spontano prenehajo.
Definicija epilepsije, ki jo je predlagala ILAE leta 2005, opiše epilepsijo kot bolezen, za katero je značilna trajna nagnjenost k epileptičnim napadom z vsemi nevrobiološkimi, kognitivnimi in psihosocialnimi posledicami; pri tem je za diagnozo potreben vsaj en epileptični napad.[3] Po prejšnjem predlogu definicije sta bila za diagnozo epilepsije potrebna dva epileptična napada, ki sta se pojavila v časovnem razmaku vsaj 24 ur. Bolezen je štela za ozdravljeno po petih letih brez napadov.
Enkrat v življenju ima epileptični napad okoli 5 % ljudi, epilepsijo ima v nekem življenjskem obdobju približno 3 % ljudi, medtem ko je prevalenca epilepsije (delež človeške populacije, ki ima sedaj epilepsijo) med 50 in 80 na 10.000 prebivalcev.[4]
V Sloveniji ima epilepsijo med 10.000 in 15.000 ljudi. Pojavlja se približno enako pogosto pri moških in ženskah, pogostejša je v otroštvu in starosti kot v srednjih letih.
Epileptični napadi so si med seboj zelo različni. Oblika epileptičnega napada je odvisna od področij v možganih, ki jih epileptična motnja zajame. Epileptični napadi lahko potekajo brez motnje zavesti, naprimer le kot prehodni občutki ali krči v eni okončini, lahko z motnjo zavesti, ko bolnik opravlja nekaj na videz smiselnega okoli sebe, vendar se na ogovarjanje ne odziva, ali s popolno nezavestjo, ki jo spremljajo tonični in klonični krči celega telesa.
V posameznih starostnih obdobjih se pojavljajo značilne vrste epilepsij. Med vzroki za epilepsijo v otroškem obdobju prevladujejo prirojene bolezni in predvsem v nerazvitem svetu okužbe, v obdobju mladostnika poškodbe in genetske okvare, kasneje tumorji možganov in v starosti možgansko žilne bolezni (posledice možganskih kapi).
Zdravljenje s protiepileptičnimi zdravili učinkovito preprečuje ponavljanje epileptičnih napadov v več kot 70 %. Posamezne oblike epilepsij izzvenijo z odraščanjem, nekatere preostale epilepsije pa je mogoče ozdraviti z nevrokirurškimi posegi.
Vsebina |
Razvrščanje [uredi]
Za razvrščanje epileptičnih napadov in posebej epilepsij je v uporabi več shem. Najpogostejša je razvrstitev epileptičnih napadov po predlogu Mednarodne Lige proti epilepsiji (ILAE) iz leta 1981 in razvrstitev epilepsij in epileptičnih sindromov po predlogu ILAE iz leta 1989.[5].[6] Pri obeh je temeljni kriterij za razvrščanje anatomski. Epileptični napad je lahko bodisi lokaliziran v možganih ali generaliziran (hkrati zajame obe možganski polovici). Podobno tudi razvrstitev epilepsij najprej temelji na razširjenosti epileptične motnje v možganih ter dodatno upošteva še vzrok za epilepsijo. ILAE predlog razvrstitve posodablja od leta 1997, ki sedaj v petih oseh obravnava znake v epileptičnih napadih, tip epileptičnih napadov po priloženem slovarju, sindrom po priloženem slovarju, vzroke za epilepsijo ter prizadetost s pridruženimi težavami.[7] Neodvisno od predlogov ILAE je v uporabi več razvrstitev, ki jih uporabljajo večji centri za zdravljenje epilepsije. Eden najbolj znanih in razširjenih je sistem razvrščanja Cleveland Clinic Foundation.
Pogostejši izrazi v zvezi z epilepsijo [uredi]
- Božjast, božje, padavica: sinonimi za epilepsijo, ki se redko uporabljajo.
- Grand mal: veliki napad; v uporabi pred letom 1981, sinonim za generalizirani tonično klonični napad z izgubo zavesti (GTK)
- Pettit mal: mali napad; v uporabi pred letom 1981, sinonim za absence
- Generalizirani ali žariščni epileptični napadi: Po razvrstitvi epileptičnih napadov po ILAE iz leta 1981, se pri generaliziranih epileptičnih napadih epileptična motnja v začetku napada pojavi hkrati v obeh možganskih poloblah, pri žariščnih pa v manjšem področju v možganih (v žarišču) od koder se lahko širi. Pogosto je napad težko opredeliti za generaliziranega ali žariščnega, zato nekatere novejše razvrstitve to delitev opuščajo. Pri razvrstitvah napadov upoštevajo le znake in simptome, ki jih lahko opazujemo in ne upoštevajo domneve o mehanizmu nastanka.
- Generalizirane ali žariščne epilepsije: Po razvrstitvi epilepsij in epileptičnih sindromov po ILAE iz leta 1989, je pri generaliziranih epilepsijah okvara v možganih, ki povzroča epileptične napade razširjena, lahko tudi sistemska (npr. genetska okvara posamezne vrste ionskih kanalčkov na živčnih celicah). Pri žariščnih je epileptična okvara omejena, največkrat na en sam možganski reženj (npr. okvara po krvavitvi ali tumorju). Tudi to delitev nekatere novejše razvrstitve opuščajo ali nadgrajujejo. Pri generaliziranih epilepsijah se lahko pojavljajo tudi žariščni epileptični napadi in pri žariščnih epilepsijah generalizirani epileptični napadi.
- Absenca: generalizirani epileptični napad z motnjo zavesti, brez krčev ali drugih večjih motoričnih znakov, ki ga spremlja značilen vzorec generaliziranih trn-val sklopov v EEG.
- Generalizirani tonično klonični napad z izgubo zavesti (GTK): epileptični napad, ki je lahko generaliziran (zajame obe polovici možganov) od začetka ali nastane s širjenjem epileptične motnje iz žariščnega epileptičnega napada.
- Preprosti žariščni napad: epileptični napad, kjer epileptična motnja zajame del možganov, pri čemer zavest ni prizadeta
- Kompleksni žariščni napad: epileptični napad z motnjo zavesti, kjer epileptična motnja zajame del možganov. Izraz novejše razvrstitve opuščajo.
- Epileptična aura: sinonim za preprosti žariščni epileptični napad z motnjo občutkov ali zaznav.
Diagnoza [uredi]
Za diagnozo je najpomembnejši opis epileptičnih napadov; bolnikovi občutki, če se jih spominja, in opis očividcev. Med preiskovalnimi metodami so najpomembnješi elektroencefalogram (EEG), ki lahko zazna epileptično motnjo v možganih tudi, ko preiskovanec nima epileptičnega napada. V posebnih primerih je smiselno EEG preiskave opravljati tudi tako dolgo, da preiskovanec doživi epileptični napad med preiskavo. Za odkrivanje vzroka epilepsije so uporabne slikovne metode, ki prikažejo obliko možganov (MRT, CT) in tiste, ki prikažejo spremembe v lokalnem metabolizmu v prizadetem delu možganov (PET, SPECT).
Napake v diagnozi (diferencialna diagnoza) [uredi]
Za epileptične napade najpogosteje zamenjamo sinkope ali kolapse. To so motnje zavesti, ki nastanejo zaradi premajhnega pretoka krvi skozi možgane. Druge prehodne motnje v delovanju možganov, ki lahko izgledajo podobne epileptičnim napadom, so: migrenski napadi, prehodni ishemični napadi (tranzitorne ishemične atake, TIA) in nekatere motnje spanja. Epileptičnim napadom zelo podobne so tudi nekatere vrste psihogenih epizod, npr. panični napadi in psihogeni epileptičnim podobni napadi (PNEN). Med izzvanimi epileptičnimi napadi, ki jih ne štejemo za epilepsijo, so najpogostejši v sklopu sindroma odtegnitve od alkohola (največkrat kot uvod v delirij), nakaj manj pa epileptični napadi ob drugih motnjah presnove, npr. ob prenizkem krvnem sladkorju (hipoglikemiji) ob zdravljenju sladkorne bolezni (diabetes mellitus).
Zdravljenje [uredi]
S protiepileptičnimi zdravili preprečujemo ponavljanje epileptičnih napadov. Zdravljenje z zdravili je uspešno v 70-80 %. Pri približno polovici teh se po ukinjanju zdravil po nekaj letih zdravljenja napadi ne ponovijo. Z nevrokirurškimi posegi je mogoče v nekaterih primerih odstraniti tudi vzrok epilepsije ali preprečiti hitro širjenje napadov pri hudih oblikah epilepsije. Zdravljenje s spodbujevalnikom vagusnega živca in s ketogenimi dietami je včasih učinkovito pri bolnikih s pogostimi napadi, ki jih z zdravili ni bilo mogoče zadovoljivo zdraviti.
V redkih primerih, ko se epileptični napad spontano ne konča ali se napadi pojavljajo tako pogosto, da bolnik med njimi ne pride k sebi (epileptični status), je potrebno zdraviti s postopki nujnega zdravljenja z zdravnikovim posredovanjem. Pri bolnikih, ki imajo epileptične statuse večkrat, lahko posredujejo tudi svojci ali drugi spremljevalci, ki se naučijo uporabljati prilagojena zdravila za nujno zdravljenje.
Bolniki in njihovi svojci se združujejo v društva in ta v združenja. V Sloveniji je aktivna Liga proti epilepsiji Slovenije s sedežem v Ljubljani.
Glej tudi [uredi]
Viri in opombe [uredi]
- ^ Commission on Epidemiology and Prognosis, International League Against Epilepsy (1993). "Guidelines for epidemiologic studies on epilepsy. Commission on Epidemiology and Prognosis, International League Against Epilepsy.". Epilepsia 34 (4): 592-6. PMID 8330566. http://www.blackwell-synergy.com/doi/pdf/10.1111/j.1528-1157.1993.tb00433.x.
- ^ Blume W, Lüders H, Mizrahi E, Tassinari C, van Emde Boas W, Engel J (2001). "Glossary of descriptive terminology for ictal semiology: report of the ILAE task force on classification and terminology.". Epilepsia 42 (9): 1212-8. PMID 11580774. http://www.blackwell-synergy.com/doi/full/10.1046/j.1528-1157.2001.22001.x.
- ^ Fisher R, van Emde Boas W, Blume W, Elger C, Genton P, Lee P, Engel J (2005). "Epileptic seizures and epilepsy: definitions proposed by the International League Against Epilepsy (ILAE) and the International Bureau for Epilepsy (IBE).". Epilepsia 46 (4): 470-2. doi:10.1111/j.0013-9580.2005.66104.x. PMID 15816939. http://www.blackwell-synergy.com/doi/full/10.1111/j.0013-9580.2005.66104.x.
- ^ Epilepsy: aetiogy, epidemiology and prognosis. Svetovna zdravstvena organizacija (February 2001). Pridobljeno dne 2007-06-14.
- ^ "Proposal for revised clinical and electroencephalographic classification of epileptic seizures. From the Commission on Classification and Terminology of the International League Against Epilepsy.". Epilepsia 22 (4): 489-501. 1981. PMID 6790275.
- ^ "Proposal for revised classification of epilepsies and epileptic syndromes. Commission on Classification and Terminology of the International League Against Epilepsy.". Epilepsia 30 (4): 389-99. 1989. PMID 2502382.
- ^ Jerome Engel. A Proposed Diagnostic Scheme For People With Epileptic Seizures And With Epilepsy: Report Of The Ilae Task Force On Classification And Terminology. ILAE. Pridobljeno dne 2006-07-18.
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Epilepsija |
