Sečnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
To je članek o telesnem organu, za geometrijski pomen glej sečnica (matematika) (sekanta).

Séčnica (tudi sečníca) ali urétra (latinsko urethra) je izvodilo, po katerem seč odteka iz sečnega mehurja. Pri moškem v sečnico odteka tudi semenska tekočina.

Anatomija[uredi | uredi kodo]

Moška sečnica (Urethra masculina)[uredi | uredi kodo]

Moška sečnica

Moška sečnica je dolga okoli 20 cm. Izvira v sprednjem spodnjem delu sečnega mehurja z notranjim ustjem sečnice (ostium urethrae internum) in nato poteka skozi obsečnico in penis ter se končuje v glavici penisa.

Moško sečnico delimo v naslednje odseke:

  • Pars prostatica (obsečnični del) (3–4 cm)
  • Pars membranacea (membranski del) (1 cm)
  • Pars spongiosa (spongiozni del) (ca. 20 cm). Tik pred ustjem se sečnica razširi v navikularno foso (fossa navicularis) ter se nato zopet zoži v zunanje ustje moške sečnice(ostium urethrae externum).

Ženska sečnica (urethra feminina)[uredi | uredi kodo]

Ženska sečnica meri v dolžino 2,5–4 cm. Konča se v nožničnem preddvoru. Krajša sečnica pri ženskah pomeni večjo nevarnost za vnetje sečnega mehurja ter pogostejše pojavljanje inkontinence.

Bolezni sečnice[uredi | uredi kodo]