Visok krvni tlak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Visok krvni tlak
Klasifikacija in zunanji viri

Merilnik krvnega tlaka, ki kaže vrednosti povišanega tlaka (sistolični tlak = 158 mmHg, diastolični tlak = 99 mmHg, ter utrip 80 udarcev na minuto).
MKB-10 I10,I11,I12,
I13,I15
MKB-9 401
OMIM 145500
DiseasesDB 6330
MedlinePlus 000468
eMedicine med/1106 ped/1097 emerg/267
MeSH D006973

Visok krvni tlak, hipertenzija ali hipertonija je bolezensko povišanje krvnega tlaka, in sicer, kadar je sistolični tlak povišan nad 140, diastolični pa nad 90 mmHg.[1] Gre za kronično bolezensko stanje. Razvršča se v dve skupini: primarno in sekundarno hipertenzijo. Okoli 90–95 % primerov se razvršča kot primarna hipertenzija, kar pomeni, da je krvni tlak povišan brez znanega zdravstvenega razloga.[2] Pri preostalih 5–10 % gre za sekundarno hipertenzijo, ki je posledica druge bolezni v ledvicah, arterijah, srcu ali endokrinem sistemu.[3]

Dlje časa trajajoča hipertenzija je eden od dejavnikov tveganja za možgansko in srčno kap, srčno popuščanje in arterijske anevrizme ter poglaviten vzrok kronične odpovedi ledvic.[4] Zmerno povišanje arterijskega tlaka znižuje pričakovano življenjsko dobo. Spremenjena prehrana in življenjski slog lahko izboljšata nadzor nad krvnim tlakom in zmanjšata tveganje za pojav s hipertenzijo povezanih zdravstvenih zapletov, kadar pa to ne zadošča, je potrebna uvedba zdravil.[5]

Vsebina

Diagnoza [uredi]

Hipertenzija se diagnosticira in razvršča s pomočjo sfigmomanometrije. Meritev krvnega tlaka je treba opraviti dvakrat, in sicer najprej z bolnikom v sedečem ali vznak ležečem položaju ter po tem, ko je bolnik stal 2 ali več minut. Taki meritvi je treba opraviti 3-krat v različnih dneh. Za diagnozo se uporabi povprečje meritev. Pri ugotavljanju vzroka bolezni pomagajo postavitev anamneze, telesni pregled in drugi testi.[6]

Simptomi [uredi]

Blaga in zmerna oblika hipertenzije sta običajno asimptomatski.[7]

Akcelerirana hipertenzija [uredi]

Akcelerirano hipertenzijo spremljajo glavoboli, duševna zamegljenost (somnolentnost), zmedenost, motnje vida, navzea in bruhanje. S skupnim imenom se ti simptomi imenujejo hipertenzijska encefalopatija[8] in jo povzročajo hude kongestije kapilar in otekanje možganov.[9]

Sekundarna hipertenzija [uredi]

Glavni članek: Sekundarna hipertenzija.

Nekateri znaki in simptomi nakazujejo, da hipertenzijo povzroča motnja v uravnavanju hormonov. Hipertenzija v kombinaciji z debelostjo v predelu trupa ter nabiranjem maščobe na zatilju (bikovska grba), obsežni vijolični madeži po trebuhu ali nedavni pojav sladkorne bolezni kažejo na hormonsko motnjo, imenovano Cushingov sindrom. Če hipertenzijo povzroča druga hormonska motnja (npr. hipotiroidizem, hipertiroidizem, povišane ravni rastnega hormona) se pridružujejo simptomi, značilni za dotično hormonsko motnjo. Na primer, hipertiroidizem lahko povzroča tudi izgubo teže, tremor, tahikardijo, pordelost dlani in povečano potenje.[10] Znaki in simptomi pri povišani koncentraciji rastnega hormona so grobe obrazne poteze, prognatrija (štrlenje navzpred) spodnje čeljusti, povečan jezik,[11] povečana rast dlak, potemnitev kože in obilno potenje.[12]:499. Druge hormonske motnje, na primer hiperaldosteronizem, povzročajo manj specifične bolezenske znake, kot so odrevenelost, pogosto odvajanje seča (poliurija), pogosta žeja (polidipsija), hipernatremija in metabolična alkaloza.[13]

Med nosečnostjo [uredi]

Visok krvni tlak med nosečnostjo je eden od znakov preeklampsije, ki lahko napreduje do življenjsko ogrožajočega stanja, imenovanega eklampsija (tudi porodna božjast): v seču se pojavijo beljakovine (proteinurija), pride do zatekanja delov telesa in hudih krčev. Drugi znaki, ki kažejo, da je prizadeto tudi delovanje možganov, so navzea, bruhanje, glavoboli in izguba vida.[14]

Pri otrocih [uredi]

Nekateri znaki in simptomi so posebej pomembni pri novorojencih in dojenčkih, in sicer slab razvoj, krči, razdražljivost, letargija in težave z dihanjem.[15] Pri otrocih lahko visok krvni tlak povzroča glavobole, utrujenost, zamegljen vid, krvavitve iz nosu in obrazno ohromelost.[15]

Sklici [uredi]

  1. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=tlak, Slovenski medicinski e-slovar.
  2. ^ Carretero OA, Oparil S (2000). "Essential hypertension. Part I: definition and etiology". Circulation 101 (3): 329–35. PMID 10645931. http://circ.ahajournals.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=10645931. 
  3. ^ Secondary hypertension, Mayo Foundation for Medical Education and Research (2008)[1], pridobljeno: 10. 5. 2010
  4. ^ Pierdomenico SD, Di Nicola M, Esposito AL, et al. (2009). "Prognostic Value of Different Indices of Blood Pressure Variability in Hypertensive Patients". American Journal of Hypertension 22 (8): 842–847. doi:10.1038/ajh.2009.103. PMID 19498342. 
  5. ^ Nelson, Mark. "Drug treatment of elevated blood pressure". Australian Prescriber (33): 108–112. http://www.australianprescriber.com/magazine/33/4/108/12. Pridobljeno 11. 8. 2010. 
  6. ^ Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 606.
  7. ^ Pitts SR, Adams RP (1998). "Emergency department hypertension and regression to the mean". Annals of Emergency Medicine 31 (2): 214–8. doi:10.1016/S0196-0644(98)70309-9. PMID 9472183. 
  8. ^ Oppenheimer, B S, and Fishberg, A M, Archives of Internal Medicine, 1928, 41, 264.
  9. ^ Papadakis, Maxine A.; McPhee, Stephen J. (2008). Current Medical Diagnosis and Treatment 2009 (Current Medical Diagnosis and Treatment). McGraw-Hill Professional. ISBN 0-07-159124-9. 
  10. ^ Lee, Stephanie L; Ananthakrishnan, Sonia (26. 4. 2010). Hyperthyroidism. eMedicine Endocrinology. Medscape. Pridobljeno dne 16. 6. 2009.
  11. ^ Khandwala, Hasnain M (13. 2. 2009). Acromegaly. eMedicine Endocrinology. Medscape. Pridobljeno dne 16. 6. 2009.
  12. ^ James, William; Berger, Timothy; Elston, Dirk (2005). Andrews' Diseases of the Skin:no Clinical Dermatology (10th izd.). Saunders. ISBN 0721629210. 
  13. ^ Chrousos, George P; Lafferty, Antony (March 4, 2009). Hyperaldosteronism. eMedicine Pediatrics: General Medicine. Medscape. Pridobljeno dne 16. 6. 2009-06-16.
  14. ^ Gibson, Paul (July 30, 2009). Hypertension and Pregnancy. eMedicine Obstetrics and Gynecology. Medscape. Pridobljeno dne 16. 6. 2009.
  15. ^ 15,0 15,1 Rodriguez-Cruz, Edwin; Ettinger, Leigh M (April 6, 2010). Hypertension. eMedicine Pediatrics: Cardiac Disease and Critical Care Medicine. Medscape. Pridobljeno dne 16. 6. 2009.