Amfetamin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Amphetamine-2D-skeletal.svg
Amphetamine-3d-CPK.png
Amfetamin
Sistematično (IUPAC-) ime
(±)-1-phenylpropan-2-amine
Identifikatorji
CAS številka 300-62-9
405-41-4 (hidroklorid), 60-13-9 (sulfat)
Oznaka ATC N06BA01
PubChem 3007
DrugBank APRD00480
Kemični podatki
Formula C9H13N 
Mol. masa 135.2084
SMILES iskanje v eMolecules, PubChem
Sinonimi (±)-alfa-metilbenzeneetanamin, alfa-methilfenetilamin, beta-fenil-izopropilamin
Fizikalni podatki
Tališče 280–281 °C (536–538 °F)
Topnost v vodi 50–100 mg/mL (16C°) mg/mL (20 °C)
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost oralno dobro[1]; nosno 75%; rektalno 95–99%; intravenozno 100%
Vezava na proteine 15–40%
Presnova jetrna (CYP2D6[2])
Razpolovni čas 10 ur d-izomer, 13 ur l-izomer
Izločanje ledvično; velik delež nespremenjen
Terapevtski podatki
Nosečnostna kategorija

C(US)

Način uporabe oralno, intravenozno, z uparjevanjen, z vdihavanjem, s svečkami, podjezično

Amfetamin (pogovorno speed) spada v skupino snovi, ki zvišujejo ravni noradrenalina, serotonina in dopamina v možganih. Njegova aktivna dekstroizomera dekstroamfetamin, skupaj z metamfetaminom in metilfenidatom sestavlja skupino drog z zelo podobnimi farmakološkimi lastnostmi, ki vključuje "ulične droge", kot je MDMA ali ekstazi. Fenfluramin, čeprav kemijsko podoben, ima nekoliko drugačne farmakološke učinke. [3]

Je bel, kristalen prašek grenkega okusa, delno topen v vodi. Najnevarnejša oblika uživanja je injeciranje in se hitro sprevrže v odvisnost. Uporabniki amfetamina se počutijo močnejše, samozavestnejše, nemirne, zgovorne in razdražljive. Ob večjih odmerkih se pojavijo občutki strahu, nezaupljivosti in halucinacije. Po dolgotrajni uporabi pride do depresije, povečanega krvnega tlaka in srčnega utripa, tresenja, poškodb ledvic in jeter, poškodb možganov.


Vsebina

[uredi] Farmakodinamika

Vse te snovi sproščajo monoamine iz živčnih končičev v možganih. Te snovi so substrati za nevronske privzemne prenašalce za noradrenalin, serotonin in dopamin. Povzročijo sproščanje teh mediatorjev in povzročajo akutne učinke, naštete spodaj. [3]

S podaljšano uporabo postanejo nevrotoksični. Povzročijo degeneracijo živčnih končičev, ki vsebujejo amine in lahko tudi celično smrt. Ta učinek se zgodi zaradi akumulacije reaktivnih metabolitov osnovne snovi v živčnih končičih. [3]

Verjamejo, da se tudi pri človeku zgodi, kar se je pokazalo na poskusnih živalih - dolgoročni stranski psihološki učinki pri rednih uživalcih amfetaminskih derivatov. [3]

[uredi] Farmakološki učinki

Pri človeku amfetamin povzroči eforijo. Pri intravenskem vnosu je lahko tako intenzivna, da so jo opisalo kot "orgazmično". Osebe postanejo samozavestne, hiperaktivne in pogovorljive. Povečana je spolna želja. Amfetamin zmanjša utrujenost, tako fizično kot mentalno. Mnogo študij je pokazalo izboljšanje metalne in fizične zmogljivosti pri utrujenih osebah. Mentalna zmogljivost se izboljša za preproste naloge bolj kot za kompleksne. Metamfetamin so uporabljali za izboljšanje zmogljivosti vojakov, vojaških pilotov in drugih, ki morajo biti pozorni pod zelo utrujajočimi pogoji. [3]

Amfetamin je bil moderen kot sredstvo, s katerim so študentje želeli doseči boljšo koncentracijo pred in med izpiti. Vendar je izboljšanje zaradi zmanjšanja utrujenosti uničila napaka prevelike samozavesti.[3]

[uredi] Toleranca in odvisnost

Če se uživanje amfetamina ponavlja nekaj dni zapored, kar se zgodi, ko uživalec hoče vzdrževati evforični "high", ki je posledica enkratnega odmerka, se lahko razvije stanje amfetaminske psihoze, ki zelo spominja na akutni napad shizofrenije. Halucinacijam se pridružijo tudi paranoidni simptomi in agresivno vedenje. Sočasno se lahko razvije tudi ponavljajoče se stereotipno vedenje (npr. poliranje čevljev ali nizanje kroglic). Podobnost med tem stanjem in shizofrenijo ter učinki antipsihotikov v nadzorovanju tega, je konsistentna z dopaminsko teorijo shizofrenije.

Ko se uživanje droge za nekaj dni preneha, nastopi obodobje globokega spanja. Ko se oseba prebudi, se počuti letargično, depresivno, anksiozno, včasih celo suicidalno in lačno.

Celo en odmerek amfetamina, premajhen, da bi povzročil psihotične simptome, daje uživalcu občutji utrujenosti in depresivnosti. Ti kasnejši učinki so posledica upada normalnih zalog noradrenalina in dopamina. Jasnega dokaza za to ni.

Toleranca se razvije hitro za periferne simpatomimetične in anoreksične učinke amfetamina. Počasneje se razvije za druge učinke (lokomotorna stimulacija in stereotipno vedenje.)

Odvisnost od amfetamina je posledica neprijetnih kasnejših učinkov, ki jih proizvaja in vztrajnega spominjanja evforije, kar vodi v željo po ponovitvi odmerka. Ni tako očitnih fizičnih odtegnitvenih simptomov, kot se pojavijo pri opiatih. Ocenjujejo, da samo 5% uživalcev preide v popolno odvisnost. Navadno povečujejo odmerek, ko se razvije toleranca. Nato se zgodijo nenadzorovani »zadetki«, ko uživalec jemlje drogo večkrat kot en dan in ostaja neprenehoma intoksiciran. V takšnih »zadetkih« se lahko zaužije velike količine droge. Tveganje za akutno toksičnost je visoko. Zahteva po drogi nadomesti vse druge pomisleke. [3]

[uredi] Farmakokinetika

Amfetamin se hitro absorbira iz prebavnega trakta in prosto preide v krvno-možgnasko pregrado. To stori hitreje kot drugi posredno deujoči simpatomimetični amini, kot sta efedrin ali tiramin. To razloži, zakaj ima bolj izražene učinke na osrednji živčni sistem kot te snovi.

Amfetamin se nespremenjen večinoma izloča v urinu. Hitrost izločanja se poveča, ko je urin bolj kisel.

Plazemski razpolovni čas variira v razponu od 5. pa tudi do 20 ali 30 ur. Odvisen je od pH-ja urina in urinskega pretoka. [3]

[uredi] Klinična uporaba in neželeni učinki

Glavna uporaba amfetamina je zdravljenje ADHD (hiperaktivnostna motnja s pomanjkanjem pozornosti). Posebno pri otrocih je metilfenidat uporabljen najpogosteje. Odmerki so nižjih od teh, ki povzročajo evforijo in druge stranske učinke. ADHD je pogosto stanje pri otrocih, pri katerih nepretrgana prekomerna aktivnost in zelo omejena pozornost motita njihovo vzgojo in socialni razvoj. Učinkovitost je dokazana skozi mnoge kontrole. Motnje dopaminske poti so verjetno osnova simptomatike ADHD, vendar je mehanizem aktivnosti dopamina nejasen.

Narkolepsija je omejujoče stanje, verjetno oblika epilepsije. Bolnik nenadoma in nenapovedljivo zaspi ob različnih časih tekom dneva. Amfetamin je koristen, vendar ni popolnoma učinkovit.

Kot zaviralci apetita za zdravljenje debelosti pri človeku so se amfetaminski derivati izkazali za dokaj neučinkovite. Opustili so jih zaradi težnje povzročanja pljučne hipertenzije. Ta je bila lahko tako resna, da je bila potrebna presaditev pljuč.

Klinična uporaba amfetamina je zmanjšana zaradi mnogih neželenih učinkov, vključno s hipertenzijo, nespečnostjo, anoreksijo, tremorjem, tveganjem poslabšanja shizofrenije in nastanka odvisnosti.

Nenadna smrt se je zgodila pri uživalcih ekstazija, čeprav po enem, zmernem odmerku.

Droga lahko povzroči stanje, ki spominja na vročinski udar, povezano s poškodbo mišic in ledvično odpovedjo. Lahko povzroči tudi neprimerno izločanje antidiuretičnega hormona. To vodi v žejo, prekomerno hidracijo in hiponatriemijo (zastrupitev z vodo). Pri uživanju amfetaminov so poročali tudi o možganski krvavitvi, verjetno zaradi akutnega povišanja krvnega tlaka.

Dokazano je, da je stalna uporaba amfetaminov povezana z dolgotrajnimi psihološkimi učinki, vključno z psihotičnimi simptomi, anksioznostjo, depresijo in s kognitivnim upadom. Interpretacija je težavna zaradi dejstva, da uživalci jemljejo več različnih drog. Povezava lahko odseva povečano uporabo droge pri psihološko motenih osebnostih bolj kot pozne psihološke učinke droge. Amfetamin povzroča dolgotrajne poškodbe. [3]

[uredi] Povzetek

Glavni učinki so povečana motorična aktivnost, evforija in vznemirjenje ter anoreksija. S podaljšanim uživanjem se razvije stereotipno in psihotično vedenje.

Učinki se zgodijo zaradi sproščanja kateholaminov, posebno noradrenalina in dopamina. Stimulatoren učinek traja nekaj ur. Sledita mu depresija in anksioznost.

Toleranca na stimulatorne učinke se razvije zelo hitro, čeprav lahko periferni simpatomimetični učinki perzistirajo.

Amfetamini so uporabni pri zdravljenju narkolepsije in (paradoksno)! za nadzor hiperkinetičnih otrok. Ne uporabljajo jih več kot zaviralcev apetita zaradi tveganja pljučne hipertenzije. Amfetaminska psihoza, ki zelo spominja na shizofrenijo, se lahko razvije pri prolongirani uporabi. [3]


[uredi] Reference

  1. ^ Farkmakokinetika amfetamina
  2. ^ Determination of amphetamine, methamphetamine, and ...
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 3,8 3,9 Rang HP, Dale MM; Ritter JM, Flower RJ. (2007). Rang and Dale's pharmacology. Edinburgh: Churchill Livingstone. str. 732-734. COBISS 2073457. 
Osebna orodja
Imenski prostori

Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih