Shizofrenija
| Shizofrenija | |
|---|---|
| Klasifikacija in zunanji viri | |
 Okrašena tkanina, delo bolnika s shizofrenijo |
|
| MKB-10 | F20 |
| MKB-9 | 295 |
| OMIM | 181500 |
| DiseasesDB | 11890 |
| MedlinePlus | 000928 |
| eMedicine | med/2072 emerg/520 |
| MeSH | F03.700.750 |
Shizofrenija je duševna motnja, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in šibka čustvena odzivnost.[1] Pogosti simptomi, ki jih spremljata izrazita socialna in poklicna disfunkcija, so slušne halucinacije, preganjalne in bizarne blodnje ter nekoherenten govor in mišljenje. Znaki se navadno pojavijo v zgodnji odrasli dobi, s splošno pojavnostjo 0,3 – 0,7 %. Pri ekstremnih primerih lahko bolnik halucinacije čuti in sliši kot resnične osebe. [2] Diagnoza temelji na opaženem vedenju in bolnikovi pripovedi.
Dejavniki, ki prispevajo k nastanku shizofrenije, so dedni dejavniki, zgodnje okolje, nevrobiološki dejavniki ter psihološki in socialni procesi. Simptome lahko povzročijo ali poslabšajo nekatera zdravila in droge. Sodobne raziskave se usmerjajo na vlogo nevrobioloških dejavnikov, vendar ni bil ugotovljen noben posamičen organski vzrok. Različne kombinacije simptomov in znakov so sprožile razpravo, ali gre za posamezno bolezen ali za spekter sindromov.
Temelj zdravljenja shizofrenije so antipsihotična zdravila, ki predvsem zmanjšujejo aktivnost dopaminskih (včasih tudi serotoninskih) receptorjev. Pomembno dopolnilo zdravljenja so tudi psihoterapija ter poklicna in socialna rehabilitacija. V resnejših primerih, ko gre za ogrožanje sebe in drugih, je lahko nujna neprostovoljna hospitalizacija, vendar je bolnišnično zdravljenje zdaj krajše in manj pogosto kot nekdaj.[3]
Vsebina |
Vrste shizofrenije [uredi]
Paranoidna shizofrenija ima poleg katatonije ugodnejšo prognozo kot druge oblike in se tudi dobro odziva na zdravljenje. V klinični sliki prevladuje bolj ali manj stabilna paranoidna in halucinatorna simptomatika s tipično shizofrensko blodnjavostjo, pa tudi drugo blodnjavo simptomatiko in z značilnimi shizofrenskimi slušnimi halucinacijami. Potek bolezni je lahko epizodičen ali kroničen. Začetek je običajno kasnejši kot pri ostalih tipih, to je po 30 letu starosti.
Enostavna shizofrenija je najbolj sporna oblika shizofrenije. Pri tej obliki shizofrenije se polagoma, po navadi več let, razvijajo tipični znaki rezidualne shizofrenije, ne da bi pred njimi opazili kakšno pomembnejšo psihotično simptomatiko.
Hebefrenska shizofrenija ima značilen zgodnejši začetek bolezni, lahko že med 15 in 25 letom. Začetek je pogosto prikrit in neznačilen, pogosto daje videz adolescentne krize. Klinična slika kaže formalne motnje mišljenja, značilne motnje v čustveni in vedenjski sferi (največkrat v smislu infantilnega, nespametnega vedenja). Ta oblika shizofrenije je terapevtsko težje obvladljiva.
Katatonska shizofrenija - dominantna simptomatika so lahko psihomotorične motnje, ki se lahko izmenjujejo med hiperkinezijo in stuporjem, pojavljajo se tudi dodatni shizofrenski simptomi, ki niso v ospredju klinične slike in jih ugotavljamo retrogradno.
Nediferencirana shizofrenija V ta tip shizofrenije, ki jo lahko imenujemo tudi atipična, spadajo oblike bolezni, ki sicer ustrezajo splošnim kriterijem za shizofrenijo, ne pa docela merilom za ta ali oni podtip. Sem spadajo tudi klinične slike, ki ustrezajo kriterijem za več shizofrenskih podtipov.
Postshizofrenska depresija O njej govorimo takrat, ko se pojavi depresivna epizoda kot ostanek po shizofreniji, ki jo je bolnik prebolel po zadnjih dvanajstih mesecih in so po njej ostali še nekateri pozitivni ali negativni znaki shizofrenije, ki pa niso več v ospredju simptomatike.
Rezidualna shizofrenija je kronično stanje, ki se razvije po eni ali več tipičnih epizodah, potem pa se aktivni simptomi bolezni umaknejo ali zelo izgubijo ostrino. Ostaja pa predvsem negativna simptomatika v smislu upočasnjenosti, manjše dejavnosti in pasivnosti. Bolniki so miselno osiromašeni, opuščajo stike z okoljem in higienske navade.
Simptomi [uredi]
Motnje mišljenja [uredi]
Miselna zapora: pojav, ko se pri bolniku, ki je pri polni zavesti, miselni tok nenadoma zaustavi in je misel oziroma govorico sposoben nadaljevati šele po določenem času.
Neodločnost- ambivalenco razumemo kot posledico tega, da je bolnikovo mišljenje prepojeno z različnimi podatki, ki jih v običajnem procesu razmišljanja lahko izločimo.
- Miselna disociiranost: gre za motnje v oblikovanju asociacij.
- Paralogizmi: bolnik daje neki besedi nov pomen.
- Neologizmi: izmišljuje si nove besede, ki jih samo on razume.
Vsebinske motnje mišljenja [uredi]
Blodnje so zmotna prepričanja zaradi preobčutljivega zaznavanja.
- Nanašalne blodnje: bolnik je prepričan, da so dogajanja v njegovi okolici povezana z njim.
- Preganjalne blodnje so tiste, pri katerih se bolnik počuti zasledovanega, preganjenega ali opazovanega.
- Veličinske blodnje: bolniku se zdi da ima posebno moč in sposobnosti.
[uredi]
Preobčutljivost pomeni skrajno izostrenost čutov, večjo občutljivost za dražljaje in tudi izostren pogled na sogovornika.
- Iluzije so motnje zaznavanja, ki se opirajo na resnične zaznave, vendar je njihovo dojemanje izkrivljeno.
- Halucinacije so zmotne zaznave brez resničnih dražljajev. Pri shizofreniji srečujemo vse vrste halucinacij, posebno pogoste so pa slušne in telesne.
- Slušne halucinacije: značilni so »glasovi«, ki so dvogovorni, pogovarjajo se o bolniku v tretji osebi ter komentirajo njegova dejanja, pri katerih gre za ozvočenje lastnih misli.
- Halucinacije telesnih občutkov: bolniki doživljajo najrazličnejše občutke, ki jih označujejo npr. kot žarčenje, elektriziranje, mučenje, dotikanje, spolne občutke, občutke raznih sprememb na okončinah.
- Optične halucinacije: te redkeje srečujemo pri shizofreniji. Največkrat nastopajo v začetku bolezni in ob psihotičnih ponovitvah.
- Halucinacije vonja in okusa
Motnje čustvovanja [uredi]
- Depresivna in evforična stanja: depresija je lahko samo del bolezni, to so kratkotrajna stanja, ki ne delujejo tako pristno, kot enaka stanja pri bipolarni motnji.
- Čustvena otopelost- apatija: je majhna amplituda čustvenih reakcij.
- Čustvena ambivalenca: pomeni istočasno prisotnost nasprotnih si čustev.
Motnja hotenja [uredi]
- Brezvoljnost: blažji obliki brezvoljnosti sta umik in počasnost. Če napredujejo, se kažejo kot motnje socialne dejavnosti (bolnik ne sodeluje pri vsakodnevnih dejavnostih, gospodinjstvu, osebni higieni in načrtovanju).
Začetek zdravljenja [uredi]
- Zdravljenje se v Sloveniji največkrat začne s sprejemom v psihiatrično bolnišnico.
- V začetni fazi zdravljenja, zdravimo predvsem z zdravili. V bolnišnici najlažje in najhitreje uvajamo antipsihotična zdravila, preverjamo njihove učinkovitosti in stranske učinke. Vznemirjen, napet pacient takoj po sprejemu dobi največkrat antipsihotike in pomirjevala.
Cilji zdravljenja [uredi]
- Pravilno zastavljena terapija skuša čimbolj reducirati psihotične manifestacije, potem pa bolniku omogočiti čimbolj harmonično bivanje v njegovem naravnem okolju. Pomagati mu je treba, da se bo ob tem okolju uspešno prilagajal kljub svoji občasni ali trajni drugačnosti in da bo uspešno premagoval številne neizbežne frustracije. Cilj terapije je tudi, da bodo takšnega bolnika sprejemali z razumevanjem in naklonjenostjo tudi njegova družina in drugi ljudje.
Socioterapija shizofrenije [uredi]
- Tudi socioterapija je stalna in integralna metoda pri obravnavanju bolnikov s shizofrenijo. Začne se že na psihiatričnem oddelku, v terapevtski skupnosti, pri skupinski psihoterapiji ter pri okupacijski in rekreacijski terapiji. Cilj socioterapevtskih metod je resocializacija in rehabilitacija bolnika.
Prognoza shizofrenije [uredi]
- zelo različna;
- nekateri se povsem pozdravijo,
- drugi imajo ponavljajoče epizode,
- tretji imajo težak potek (prisotni simptomi, huda opešanja v življenju)
Potek shizofrenije in njej izid se s časom spreminjata.
Obolevnost v Sloveniji [uredi]
Precej pogosta je obolevnost za shizofrenijo tudi v Sloveniji. Statistični podatki so razpršeni na raznovrstne značilne oblike te bolezni, kot so;
- Hebefrenijska shizofrenija,
- Katatonijska shizofrenija,
- Paranoidna shizofrenija,
- Navadna shizofrenija.
Točnih podatkov o skupnem številu obolelih ni. Bolezen brez zdravljenja lahko hitro napreduje in gre skozi več faz: odmaknjenost, sanjarjenje, blodnje in prividi, čudaštvo, nedostopnost, presenetljivo grobost, napadalnost, zadržanost. Bolna oseba skriva globoko stisko, doživlja včasih velike telesne in moralne spremembe, lahko zapade tudi v paranoidni delirij, mimiko, ki ni prilagojena besedam, čustvom ali resničnim razmeram, katatoničnost- pojav izumetničenosti. V napredujočem stanju bolezni je značilna izguba povezane in skladne osebnosti. Shizofrenik nima želje, da bi razvijal in uporabljal svoj razum v obdajajoči ga stvarnosti, zato mu manjkata učinkovitost in storilnost.
Sklici [uredi]
- ^ "Schizophrenia" Concise Medical Dictionary. Oxford University Press, 2010. Oxford Reference Online. Maastricht University Library. 29. junija 2010 plačljiva stran
- ^ van Os J, Kapur S. Schizophrenia. Lancet. 2009;374(9690):635–45. doi:10.1016/S0140-6736(09)60995-8. PMID 19700006.
- ^ Becker T, Kilian R. Psychiatric services for people with severe mental illness across western Europe: what can be generalized from current knowledge about differences in provision, costs and outcomes of mental health care?. Acta Psychiatrica Scandinavica Supplement. 2006;113(429):9–16. doi:10.1111/j.1600-0447.2005.00711.x. PMID 16445476.
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Shizofrenija |
- v nemščini: Nemški portal z opisom-dnevnikom nastanka bolezni
- v angleščini: Mednarodna statistična klasifikacija bolezni in povezanih zdravstvenih problemov (10. pregled)
