Shizofrenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

[uredi] Shizofrenija

Shizofrenske motnje označujejo na splošno temeljna in značilna izkrivljena mišlenja in zaznavanja ter čustvovanja, ki je neustrezno ali otopelo. Jasna zavest in intelektualne sposobnosti so navadno ohranjene, čeprav se sčasoma lahko razvijejo določene kognitivne pomanjkljivosti. Najpomembnejši psihopatološki fenomeni vključujejo še fenomen miselnega odmeva, vsiljevanje - vcepljanje misli ali pa odtegovanje misli, pošiljanje misli po radiu, blodnjavo zaznavanje in blodnje nadzorovanja, vplivanja ali oviranja, halucinatorne glosove, ki v tretji osebi opravljajo pacienta, miselne motnje in negativizem. Shizofrenske motnje lahko potekajo kontinuirano ali epizodično s progresivnim ali stabilnim osebnostnim deficitom, lahko pa so to le ena epizoda ali nekaj epizod s polno ali delno remisijo. Diagnoza shizofrenije naj se ne postavlja, če so prisotni masivni depresivni ali manični simptomi, če ni očitno, da so shizofrenski simptomi predhodnica čustvenih motenj. O shizofreniji naj se ne govori, če so jasni znaki možganske bolezni, v času intoksikacije z drogo ali odtegnitveni krizi. Če se pojavijo podobne motnje v prisotnosti epilepsije ali drugih možganskih bolezni, naj se uvrstijo pod F06,2 (organska blodnjava(shizofreniji podobna motnja)), in tiste, ki jih povzročajo psihoaktivne snovi, pod F10 - F19 s skupnim četrtim mestom .5.