Klinična psihologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Klinična psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki uporablja različne psihološke teorije za teoretsko pojasnjevanje, merjenje oziroma ocenjevanje ter zdravljenje oziroma obravnavo odklonov od normalnih vedenjskih, mentalnih in čustvenih procesov, z eno besedo psihopatologije.

Klinični psihologi se tradicionalno posvečajo diagnostiki, svetovanju in psihoterapiji klientov s podobnimi motnjami kot psihiatri, vendar za razliko od slednjih poleg psihoterapije ne uporabljajo drugih sredstev za zdravljenje motenj, kot to počnejo v skladu z biomedicinskim modelom bolezni specialisti medicine-psihiatri. Klinični psihologi uporabljajo model znanstvenika-praktika, v katerem se klinične probleme formulira kot hipoteze, ki jih je potrebno testirati v toku komunikacije s klientom. Nekateri se specializirajo za obravnavo pacientov s poškodbami možganov, kar se imenuje tudi klinična nevropsihologija in vključuje učenje ponovnega prisvajanja izgubljenih spretnosti (govora, pisanja, ipd.).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]