Klorpromazin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Klorpromazin
Klinični podatki
Blagovne znamkeLargactil, Thorazine
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa682040
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: C
  • ZDA: C (možna škodljivost)
Način uporabeperoralno (tablete, sirup), rektalno, i.m., i.v. infuzija
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost10–80 % (pri peroralnem jemanju so velike razlike med posamezniki)[1]
Vezava na beljakovine90–99 %[1]
Presnovajetrna, zlasti s CYP2D6[1]
Razpolovni čas30 ± 7 h[2]
Izločanjes sečem (43–65 % v 24 h)[1]
Identifikatorji
  • 3-(2-kloro-10H-fenotiazin-10-il)-N,N-dimetil-propan-1-amin
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.042 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC17H19ClN2S
Mol. masa318,86 g/mol (prosta baza)
355,33 g/mol (kot klorid)
3D model (JSmol)
  • CN(C)CCCN1c2ccccc2Sc3c1cc(cc3)Cl
  • InChI=1S/C17H19ClN2S/c1-19(2)10-5-11-20-14-6-3-4-7-16(14)21-17-9-8-13(18)12-15(17)20/h3-4,6-9,12H,5,10-11H2,1-2H3
  • Key:ZPEIMTDSQAKGNT-UHFFFAOYSA-N

Klorpromazín je najstarejši nevroleptik iz skupine fenotiazinov za zdravljenje psihoz.[3] Spada med t. i. klasične (tipične) antipsihotike ter deluje kot dopaminski antagonist, izkazuje pa tudi antiadrenergično, antiserotonergično, antiholinergično in antihistaminsko delovanje. Vsi ti učinki so pomembni pri zdravljenju shizofrenije.[4][5]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Klorpromazin so prvič sintetizirali 11. decembra 1950 ter je bil prvo zdravilo s specifičnim delovanjem proti psihozam. V nadaljnjem razvoju je predstavljal prototip za odkrivanje novih fenotiazinskih učinkovin.[5] Klinično se je začel uporabljati v 50-ih letih dvajsetega stoletja in je pomenil revolucijo v zdravljenju hudih duševnih bolezni, zlasti shizofrenije. Kmalu se je navdušenje nekoliko poleglo, saj so ugotovili, da zdravilo ne pomaga vsem bolnikom, izkazuje pa tudi številne neželene učinke.[6]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Klorpromazin se je uporabljal za zdravljenje akutnih in kroničnih psihoz, vključno s shizofrenijo in maničnimi epizodami bipolarne motnje ter z amfetamini sproženimi psihozami.[7][8][9]

Uporabljal se tudi pri zdravljenju porfirije in kot del režima zdravljenja tetanusa. Še vedno se uporablja za kratkotrajno blaženje hude tesnobnosti in psihotične agresije. Druge indikacije uporabe so še hudo, dolgo časa trajajoče kolcanje, hude oblike slabosti in bruhanja ter priprava na anestezijo.[7][10] V nizkih odmerkih se je izkazal kot učinkovit tudi pri zdravljenju delirija pri bolnikih, hospitaliziranih z aidsom.[11]

Nenamensko se občasno uporablja tudi za zdravljenje hude migrene.[12][13] V nizkih odmerkih se, običajno v okviru paliativne oskrbe, uporablja za lajšanje slabosti, povzročene z opioidi ter za ojačanje in podaljšanje protibolečinskega učinka opioidov.[12][14]

Izkazal je tudi učinkovitost pri okužbi s praživaljo Naegleria fowleri, ki povzroča meningoencefalitis.[15]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Klorpromazin kot nizkopotentni antipsihotik izkazuje več antiholinergičnih učinkov (suha usta, sedacija, zaprtje ...) ter manj ekstrapiramidalnih neželenih učinkov (parkinsonizmu podobni simptomi, distonija (mišična krčenja), akatizija (občutek mišične napetosti) ...) v primerjavi z visokopotentnimi antipsihotiki, kot je haloperidol.[7][16] Med drugim povzroča tudi kožni izpuščaj, ortostatsko hipotenzijo, povišanje ravni prolaktina ter posledično izostanek menstuacije (amenoreja) ali spontano odtekanje mleka iz dojk pri ženskah (galaktoreja).

Farmakokinetika[uredi | uredi kodo]

Absorpcija iz prebavil je zelo odvisna od pH v črevesju; antacidi in H2-antagonisti jo pomembno zmanjšajo. Zanj je značilen izrazit učinek prvega prehoda (presnova v jetrih še reden doseže sistemski krvni obtok). Največjo koncentracijo v plazmi doseže po 2 do 4 urah, učinek traja od 4 do 6 ur.[17]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 »PRODUCT INFORMATION LARGACTIL« (PDF). TGA eBusiness Services. Sanofi Aventis Pty Ltd. 28. avgust 2012. Pridobljeno 8. decembra 2013.
  2. ↑ »Chlorpromazine Hydrochloride 100mg/5ml Oral Syrup - Summary of Product Characteristics (SPC)«. electronic Medicines Compendium. Rosemont Pharmaceuticals Limited. 6. avgust 2013. Pridobljeno 8. decembra 2013.
  3. ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522713/klorpromazin?query=klorpromazin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 11. 2014.
  4. ↑ Healy, David (2004). The Creation of Psychopharmacology. Harvard University Press. str. 37–73. ISBN 978-0-674-01599-9. Pridobljeno 26. novembra 2013.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  5. ↑ 5,0 5,1 Yuhas, Daisy (1. marec 2013). »Throughout History, Defining Schizophrenia Remains A Challenge (Timeline)«. Scientific American Mind. Pridobljeno 2. marca 2013.
  6. ↑ Novak Grubič V. (2014). »Uporaba antipsihotikov izven indikacij«. Farm vestn. 65: 7–10.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Chabner, Laurence; Knollman, Bruce; Brunton, Bjorn (2011). Goodman and Gilman's The Pharmacological Basis of Therapeutics (12. izd.). New York: Mcgraw-hill Education. ISBN 9780071624428.
  8. ↑ Long, James W. (1992). The Essential guide to prescription drugs. New York: HarperPerennial. str. 321–325. ISBN 978-0-06-271534-0.
  9. ↑ Reines, Brandon P (1990). »The Relationship between Laboratory and Clinical Studies in Psychopharmacologic Discovery«. Perspectives on Medical Research. Medical Research Modernization Society. 2. Pridobljeno 26. novembra 2013.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  10. ↑ American Society of Health-System Pharmacists (1. november 2008). »Chlorpromazine«. PubMed Health. National Center for Biotechnology Information.
  11. ↑ Breitbart W; Marotta R; Platt MM; in sod. (1996). »A double-blind trial of haloperidol, chlorpromazine, and lorazepam in the treatment of delirium in hospitalized AIDS patients«. The American Journal of Psychiatry. 153 (2): 231–7. PMID 8561204.
  12. ↑ 12,0 12,1 Chlorpromazine. Martindale: The Complete Drug Reference. London, UK: Pharmaceutical Press. 30. januar 2013. Pridobljeno 8. decembra 2013.
  13. ↑ Loga, P (april 2007). »Chlorpromazine in Migraine«. Emergency Medicine Journal. 24 (4): 297–300. doi:10.1136/emj.2007.047860. PMC 2658244. PMID 17384391.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  14. ↑ Richter, PA; Burk, MP (Julij–avgust 1992). »The potentiation of narcotic analgesics with phenothiazines«. The Journal of Foot Surgery. 31 (4): 378–380. PMID 1357024.
  15. ↑ Kim, JH; Jung, SY; Lee, YJ; Song, KJ; Kwon, D; Kim, K; Park, S; Im, KI; Shin, HJ (november 2008). »Effect of therapeutic chemical agents in vitro and on experimental meningoencephalitis due to Naegleria fowleri«. Antimicrobial Agents and Chemotherapy. 52 (11): 4010–4016. doi:10.1128/AAC.00197-08. PMC 2573150. PMID 18765686.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. ↑ http://www.drugs.com/sfx/chlorpromazine-side-effects.html, vpogled: 4. 11. 2014.
  17. ↑ Možina M.. Zastrupitve z nevroleptiki. Psihiatrična bolnišnica Begunje. http://www.pb-begunje.si/gradiva/Mozina1351439680205.pdf. Pridobljeno 4. 11. 2014. 
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Klorpromazin&oldid=6116743«