Gáspár Károlyi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Gáspár Károlyi ali Károli (pomeni Gašper iz mesta Carei, pravo ime Gáspár Radicsics), madžarski protestantski teolog, pisec, dekan, * okoli 1529, Carei, † 31. december 1591, Gönc.

Bil je prvi prevajalec Svetega pisma v madžarščino, sodobnik Jurja Dalmatina.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Njegovi starši so bili Srbi iz Južne Ogrske, ki so bežali pred Turki v mesto Carei (madžarsko Nagykároly). V Wittenbergu, kjer je študiral, bil je vpisan, kot Caspar Carolus Pannonius (Gašper iz mesta Carei Panonije). Mnogo Srbov je prešel na kalvinsko vero, kot Károlyijev oče, Radics (Radić).

Osnovno šolo je začel v Careju, pa jo končal v Brašovu (danes Brașov, Romunija). Leta 1562 se je vrnil iz Nemčije na Ogrsko. Leta 1563 je postal pridigar v Göncu, potem dekan kalvinskih župnij v okolici reke Tisa. Kasneje so ga izvolili za seniorja protestantske škofije Košice. Leta 1566 je sklical protestantsko sinodo v Göncu. Leta 1572 je obnovil cerkev v Göncu, ki je pogorela.

V svojem življenju je ostro preganjal vernike unitarizma (zanikanje Svete Trojice).

Delo[uredi | uredi kodo]

Ti. Vizsolyska Biblija, prvi celotni madžarski prevod Svetega pisma.

Največje delo Gáspárja Károlyija je prvi celotni prevod Svetega pisma v madžarščino. Ravno tako, kot Dalmatinova Biblija za Slovence, tudi je bila Károlyijeva Biblija za Madžare temelj knjižnega jezika in književnosti. Sveto pismo je začel l. 1586 prevesti s podporo transilvanskega kneza Zsigmonda Rákóczija in Istvána Dobója (Dobó je bil kapitan grada Eger, ki ga je junaško ubranil od Turkov). Pri prevajanju mu je pomagalo šest drugih duhovniških tovarišev. Biblija je prevedena v vzhodno madžarsko narečje.

Tiskanje biblije se je začelo 18. februarja 1589 v Vizsolyu in trajalo do 20. julija 1590. V Vizsolyu je bila protestantska tiskarna, zato se imenuje Károlyijeva Biblija Vizsolyi Biblia (Vizsolyska Biblija) v madžarščini. Tiskar je bil Poljak Walenty Manczkowicz, ki je kupil črke na Nizozemskem in papir na Poljskem. Ker Károlyi l. 1589 še ni dovršil prevajanja Svetega pisma, so njegovi dijaki nosili posamične liste iz Gönca v Vizsoly. Pribl. 700-800 primerkov so tiskali, danes je ostalo 54 primerkov iz orginalnega natisa (samo 24 na Madžarskem).

Drugo važne delo Gáspárja Károlyija je Keet könyö minden orszagoknac es kyralioknac io es gonosz szerenczeieknec okairul (Dve knjigi o sreči in nesreči vseh kraljev in držav). V tej knjigi Károlyi išče vzroke nazadovanja Ogrske in madžarskega naroda.

Čeprav je bilo zelo veliko prevodov ter poskusov prevesti Sveto pismo v madžarščino, sta Károlyijeva in Káldijeva Biblija utemeljili madžarski knjižni jezik.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]