Ludwig van Beethoven

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ludwig van Beethoven
portret Josepha Karla Stielerja, 1820
Osnovni podatki
Rojstno ime Ludwig van Beethoven
Rojstvo 17. december, 1770 (krščen)
Zastava Nemčije Bonn, Nemčija
Smrt 26. marec, 1827
Zastava Avstrije Dunaj, Avstrija
Poklic skladatelj

Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. ali 17. december 1770, Bonn, † 26. marec 1827, Dunaj.

Beethoven je eden izmed najpomembnejših predstavnikov glasbenega klasicizma. Danes je znan tudi kot avtor evropske himne, ki povzema del četrtega stavka skladateljeve Devete simfonije.

Vsebina

[uredi] Življenjepis

Njegov rojstni datum je znan, in sicer 16.decembra 1770 v Bonn-u v Nemčiji. Znan je tudi datum krsta - 17. december 1770. Rojen je bil v glasbeni družini flamskega porekla. Leta 1795 je debitiral kot pianist z lastnim klavirskim koncertom v C-duru in izdal prva dela. Do leta 1800 je pisal predvsem klavirske in komorne skladbe, nato je sledilo obdobje simfonij. Njegovo življenje je bilo sicer polno zapletov, trpel je zaradi pešanja sluha (in končno, gluhote), nekateri zgodovinarji pa menijo, da tudi za bipolarno motnjo[1] . Gluh je bil od svojega 26. leta.

Med njegova najpomembnejša dela sodi:

[uredi] Priznanja

Izvoljen je bil za častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani[2].

[uredi] Glasbene datoteke

Klavir solo

Sonata v mesečini
Sonata za klavir št. 14 v Cis-molu, 1. stavek
Patetična sonata
Sonata za klavir št. 8 v C-molu, 1. in 2. stavek
Opus 111, stavek 1
Sonata za klavir št. 32 v C-molu, 1. stavek
Opus 111, stavek 2
Sonata za klavir št. 32 v C-molu, 2. stavek
Ländler v C-molu
Hess 68


Orkestrska glasba

5. simfonija, stavek 1
Iz simfonije št. 5
5. simfonija, stavek 2
Iz simfonije št. 5
5. simfonija, stavek 3
Iz simfonije št. 5
Simfonija št. 5, stavek 4
Iz simfonije št. 5
Opus 62
Uvertura - Koriolan
Koncert za klavir št. 4, stavek 1
Koncert za klavir št. 4 v G-duru, 1. stavek
Koncert za klavir št. 4, stavka 2 in 3
Koncert za klavir št. 4 v G-duru, stavek 2 in 3


Komorna glasba

Komm' o Hoffnung
Arija Komm' o Hoffnung iz Fidelia, izvaja Alice Guszalewicz
[[:Slika:|Opus 30, št. 1]]
[[Slika:|noicon]]
Sonata za violino št. 6 v A-duru
[[:Slika:|Opus 30, št. 2]]
[[Slika:|noicon]]
Sonata za violino št. 7 v C-molu
[[:Slika:|Opus 30, št. 3]]
[[Slika:|noicon]]
Sonata za violino št. 8 v G-duru
Opus 47, stavek 2
Sonata za violino št. 9 v A-duru, »Kreutzer«, 1. stavek
Opus 47, stavek 2
Sonata za violino št. 9 v A-duru »Kreutzer«, 2. stavek
Opus 47, stavek 3
Sonata za violino št. 9 v A-duru »Kreutzer«, 3. stavek
Fuga v B-molu, prirejena za strunski kvintet
Iz Dobro uglašenega klavirja (prva knjiga) Johanna Sebastiana Bacha, Hess 38


Drugo

Rondino v Es za pihalni oktet

[uredi] Viri in opombe

  1. ^ [Beethovnova biopolarna motnja http://www.gazette.uottawa.ca/article_e_1529.html]
  2. ^ Primož Kuret: Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani, v Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860, 31-2.

[uredi] Zunanje povezave


Osebna orodja
Imenski prostori

Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih