Franz Lehár

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Franz Lehár
FranzLehar-StadtparkWien.JPG  *
Franz Lehár, kip v dunajskem parku
Rojstvo 30. april 1870({{padleft:1870|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1]
Q210796?
Smrt 24. oktober 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1] (78 let)
Q250984?
Državljanstvo Flag of Austria.svg Avstrija
Poklic skladatelj in dirigent

Franz Lehár, avstrijski skladatelj madžarskega rodu, * 30. april 1870, Komorn (Avstro-Ogrska, danes Komárno, Slovaška), † 24. oktober 1948, Bad Ischl, Avstrija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil v družini dirigenta vojaške godbe. Na konservatoriju v Pragi je študiral violino in kompozicijo, Antonín Leopold Dvořák pa mu je svetoval, naj se osredotoči na skladanje. Po diplomi leta 1899 se je pridružil očetovemu ansamblu na Dunaju kot asistent dirigenta. Leta 1902 je postal dirigent znamenitega dunajskega Theater an der Wien, kjer je v novembru istega leta uprizoril svojo prvo opereto Wiener Frauen.

Lehar je najbolj poznan po svojih operetah, med najuspešnejše šteje Vesela vdova (Die lustige Witwe), komponiral pa je tudi sonate, simfonične pesnitve, koračnice in številne valčke (najpopularnejši je Gold und Silber, skomponiran za »Zlatosrebrni« ples, ki ga je priredila princesa von Metternich januarja 1902); nekateri valčki so izvzeti iz njegovih operet. Nekatere arije posameznih operet so postale železni repertoar opernih in koncertnih pevcev, npr. »Vilja« iz Vesele vdove in »Dein ist mein ganzes Herz« (slov. Vse moje srce je tvoje) iz operete Dežela smehljaja.

Lehár je sodeloval tudi z znamenitim tenoristom Richardom Tauberjem, ki je pel glavne vloge v številnih njegovih operetah, začenši s Frasquito leta 1922. Med letoma 1925 in 1934 je zanj oz. specifično za njegov glas napisal šest operet. Leta 1935 je ustanovil svojo lastno založniško hišo, da bi si lahko zagotovil boljši pregled nad izvajalskimi in avtorskimi pravicami svojih del. Leta 1940 je postal častni meščan kraja Sopron. Leta 1947 je Lehar dirigiral uverture in valčke svojih operet züriškemu orkestru Tonhalle v projektu arhivnih snemanj glasbe za britansko založbo Decca (plošče 78-rpm). Za tedanji čas so posnetki izjemno kvalitetni, saj so bili izdelani s pomočjo tedaj pionirske tehnike hi-fi.

Umrl je leta v Bad Ischlu na Salzburškem.

Operete[uredi | uredi kodo]

Popoln seznam njegovih del se nahaja tukaj.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Zapis #118571036 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 27. april 2014.