Holografija
- Članek obravnavnava fotografsko tehniko. Holograf je sicer vrsta dokumenta, ki ga je v celoti napisala oseba v imenu, katere je izdan (pogosto oporoka), hologramsko načelo domneva kvantne gravitacije, The Holograms pa so bili izmišljena glasbena skupina iz risane serije Jem.
Holografíja (grško ὅλος: hólos - celota + γραφή: graphē - pisati, risati) je veda o izdelavi hologramov, ki so razvitejša oblika fotografije, ki omogoča prikazovanje podob v treh razsežnostih. Uporabna je tudi za optično skladiščenje podatkov. Sicer jih pogosto zasledimo v znanstveni fantastiki, predvsem v Zvezdne steze, Vojna zvezd in Red Dwarf.
Pregled [uredi]
Holografijo je leta 1948 izumil madžarski fizik Dennis Gabor[1][2], za kar je leta 1971 tudi prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Stvar je patentiral kot patent GB685286. Odkritje je bil nepričakovan rezultat iskanja možnih izboljšav v elektronski mikroskopiji pri British Thomson-Houston Company v Rugbyju v Angliji. Do odkritja laserja leta 1960 področje sicer ni doživelo pravega napredka.
Prve holograme, ki so lahko prikazali 3-D objekte sta leta 1963 naredila Emmet Leith in Juris Upatnieks v Michiganu, ZDA. V Sovjetski zvezi je bil prvi Jurij Nikolajevič Denisjuk.[3]
Izdelali so različne vrste hologramov. Prvi so bili transmisijski hologrami, ki jih vidimo, če presvetimo z lasersko svetlobo. Kasnejša izboljšava, mavrični transmisijski hologrami so vidni tudi pri dnevni svetlobi, zato jih pogosto uporabljajo kot zaščitne oznake na kreditnih karticah ter na embalaži. Podloženi so s svetlobo odbijajočo folijo.
Opombe in sklici [uredi]
Viri [uredi]
- Denisjuk, Jurij Nikolajevič (1962). "On the reflection of optical properties of an object in a wave field of light scattered by it". Poročila Akademije znanosti SSSR 144 (6): 1275–1278.
- Gabor, Dennis (1948). "A new microscopic principle". Nature 161: 777-8.
- Gabor, Dennis (1949). "Microscopy by reconstructed wavefronts". Proceedings of the Royal Society (London) 197 (1051): 454–487. doi:10.1098/rspa.1949.0075
