Holografija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Članek obravnavnava fotografsko tehniko. Holograf je sicer vrsta dokumenta, ki ga je v celoti napisala oseba v imenu, katere je izdan (pogosto oporoka), hologramsko načelo domneva kvantne gravitacije, The Holograms pa so bili izmišljena glasbena skupina iz risane serije Jem.
Dve fotografiji istega holograma, posneti z različnih gledišč

Holografíja (grško ὅλος: hólos - celota + γραφή: graphē - pisati, risati) je veda o izdelavi hologramov, ki so razvitejša oblika fotografije, ki omogoča prikazovanje podob v treh razsežnostih. Uporabna je tudi za optično skladiščenje podatkov. Sicer jih pogosto zasledimo v znanstveni fantastiki, predvsem v Zvezdne steze, Vojna zvezd in Red Dwarf.

Pregled[uredi | uredi kodo]

Holografijo je leta 1948 izumil madžarski fizik Dennis Gabor[1][2], za kar je leta 1971 tudi prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Stvar je patentiral kot patent GB685286. Odkritje je bil nepričakovan rezultat iskanja možnih izboljšav v elektronski mikroskopiji pri British Thomson-Houston Company v Rugbyju v Angliji. Do odkritja laserja leta 1960 področje sicer ni doživelo pravega napredka.

Prve holograme, ki so lahko prikazali 3-D objekte sta leta 1963 naredila Emmet Leith in Juris Upatnieks v Michiganu, ZDA. V Sovjetski zvezi je bil prvi Jurij Nikolajevič Denisjuk.[3]

Izdelali so različne vrste hologramov. Prvi so bili transmisijski hologrami, ki jih vidimo, če presvetimo z lasersko svetlobo. Kasnejša izboljšava, mavrični transmisijski hologrami so vidni tudi pri dnevni svetlobi, zato jih pogosto uporabljajo kot zaščitne oznake na kreditnih karticah ter na embalaži. Podloženi so s svetlobo odbijajočo folijo.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Gabor (1948).
  2. ^ Gabor (1949).
  3. ^ Denisjuk (1962).

Viri[uredi | uredi kodo]