Ustaši

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zastava Ustašev

Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14. do 16. stoletja. Pogosteje pa se izraz »ustaši« navezuje na pripadnike hrvaškega nacionalističnega gibanja z začetkom okoli leta 1930, katerega vodja je bil Ante Pavelić. Poimenovanje izvira iz hrvaške besede ustati, ki pomeni vstati.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izvor gibanja sega v leto 1861, s Hrvatsko Stranko Prava (HSP) pod vodstvom Anteja Starčevića. V 20. letih ga je nasledil Ante Pavelić, ki se je kmalu povezal z italijanskimi fašisti. Pavelić je nasprotoval komunizmu in kapitalizmu, agresivnost in celo terorizem so se stopnjevali. Leta 1929 po državnem udaru Aleksandra I. je celotna stranka HSP vključno z Pavelićom emigrirala v sosednje države (Italija, Avstrija, Nemčija, Madžarska). Tam so organizirali velike propagandne akcije za Hrvate po vsej Evropi, v zameno pa so bili financirani s strani Mussolinija, ki jim je priskrbel tudi azil in nekaj taborišč za urjenje vojakov. Mussolinijev glavni cilj je bil destabilizirati in porušiti novonastalo jugoslovansko državo. Od tukaj naprej lahko govorimo o ustaškem gibanju.

Kasneje so se bolj povezali s Hitlerjem, saj so videli, da bodo pri njem dobili več podpore (tako so leta 1934 organizirali atentat na kralja Aleksandra I.). Med 2. svetovno vojno so s podporo nacionalistov, italijanskih fašistov in nemških nacistov postali edina dovoljena stranka na Hrvaškem in ustanovili Neodvisno Državo Hrvaško. V tem obdobju so izvedli masovne pokole na celotnem ozemlju, v katerih naj bi ubili skupaj več sto tisoč Srbov, Romov, Judov in političnih nasprotnikov. Njihov glavni nasprotnik so bili Srbi.

Ko so leta 1945 zavezniki skupaj s Titom prodirali na njihovo ozemlje, so se ustaši umaknili v Avstrijo. Po vojni je Vatikan podprl beg ustašev, ki so se v večini skrili po Avstriji. Tudi Pavelić je preživel nekaj let v nekem avstrijskem samostanu, nato pa se je preko Italije preselil v Argentino.