Alija Izetbegović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alija Izetbegović
Izetbegovic.jpg  *
Alija Izetbegović
Rojstvo 8. avgust 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})
Q391033?
Smrt 19. oktober 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (78 let)
Sarajevo
Državljanstvo Flag of Bosnia and Herzegovina.svg Bosna in Hercegovina
Poklic odvetnik, filozof, politik in pisatelj

Alija Izetbegović, bosanski aktivist, politik, pisatelj, odvetnik, filozof, prvi predsednik Bosne in Hercegovine, * 8. avgust 1925, Bosanski Šamac, Kraljevina SHS, † 19. oktober 2003, Sarajevo, BiH.

Rodil se je v Bosanskem Šamcu, kjer je končal moško realko. V prvi polovici 19. stoletja so bili njegovi predniki pregnani iz Beograda. Odvzeli so jim zemljo, pregnali so jih na podlagi zakona, ki je preprečeval življenje muslimanov, židov in romov v Beogradu.

V svoji mladosti se je boril za pravice muslimanov za svojo vero. S svojimi 16 leti se je pridružil organizaciji Mladi muslimani v Sarajevu. Zaradi svojega antikomunističnega delovanja je bil dvakrat zaprt. Prvič je bil s tremi leti zaporne kazni leta 1946 zaradi delovanja v islamskem časopisu Mudžahid, kjer je pisal o islamu in Muslimanih v Jugoslaviji, drugič leta 1983 s šestimi leti zaporne kazni v režiranem procesu. Po odsluženih petih letih in osmih mesecih je bil leta 1988 izpuščen iz zapora. Med tem časom so izšli njegovi spisi Bilješke iz zatvora: 1983-1988, ki so analiza najmočnejših ideologij 20. stoletja, med njimi tudi komunizma, fašizma, kapitalizma in njihov odnos do islama.

Alija Izetbegović je umrl v starosti 78 let. Njegov pogreb je spremljalo več tisoč ljudi.[1] Poklonili so se mu tudi številni tuji diplomati. Richard Holbrooke je na njegovem pogrebu izrekel: »Če ne bi bilo Alije Izetbegovića, danes ne bi bilo Bosne in Hercegovine!«. Na svojo željo je bil pokopan na sarajevskem pokopališču Kovaći, ob borcih v vojni za Bosno in Hercegovino.

Je prejemnik številnih nagrad med drugimi tudi nagrade Centra za demokracijo iz Washingtona, naslova častnega doktorja prava za zaščito ljudi in boj za mir s strani Carigrajske univerze.

Njegova najpomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/photo_gallery/3204735.stm - Fotoreportaža z Izetbegovićevega pogreba