Baskovščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Baskovščina
Euskara
Materni jezik Španija, Francija
Področje Baskovske dežele: Baskija in Navara (Španija), francoska Baskija
Etničnost Baski
Število maternih govorcev 715.000  (2012)[1]
Jezikovna družina
Zgodnejše oblike
Pisava latinica (baskovska abeceda)
Uradni status
Uradni jezik Zastava Baskije Baskija
Zastava {{{alias2}}} Navara
Regulator Euskaltzaindia
Jezikovne kode
ISO 639-1 eu
ISO 639-2 baq (B)
eus (T)
ISO 639-3 eus
Linguasphere 40-AAA-a
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva)
Zemljevid baskovskih narečij

Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo. Območje, znano tudi pod imenom Baskovske dežele (bask. Euskal Herria), se razteza na območju jugozahodne Francije in severovzhodne Španije. Jeziki, sorodni baskovskemu, so bili v preteklosti domnevno razširjeni na veliko večjem območju.

Prvo obsežno tiskano delo v baskovščini je prevod Biblije iz 16. stoletja. V času Francovega režima so jezik preganjali, knjige v baskovščini pa zažigali. Šele po letu 1960 se je jezik ponovno uveljavil, najprej v lokalni katoliški cerkvi in na radiu. Po letu 1979 se je baskovščina pričela poučevati v šolskih ustanovah vseh stopenj, leta 1980 pa je postala ob španščini uradni jezik v Baskovski avtonomni skupnosti (Euskadi). Status uradnega jezika ima tudi v severni in zahodni Navari. Danes naj bi imel jezik med 700.000 in milijon govorcev, od tega okoli 80.000 v Franciji, med 50.000 in 65.000 v Navari, ostali pa v Baskiji.

Baskovščina je se deli v številna narečja. Knjižna norma se je začela uveljavljati šele proti koncu 19. stoletja, ko je baskovščino, zlasti v industrijskih področij osrednje pokrajine Biskaje, že začela izpodrivati španščina. Dokončno je bila raba jezika kodificirana šele leta 1968, ko je nastala t.i. »poenotena baskovščina« (euskara batua), ki se od osemdesetih let naprej poučuje v šolah v Baskiji in Navari.

Baskovščina je izoliran jezik. Zaradi njenega neindoevropskega izvora so se v preteklosti pojavljali številni poskusi, da bi jo povezali z različnimi jeziki in jezikovnimi skupinami. Poleg nekaterih nestrokovnih primerjav so jo jezikoslovci povezovali predvsem s kavkaškimi jeziki, s katerimi ima skupne nekatere tipološke značilnosti, in z antičnim iberskim jezikom, ki sicer izpričuje določene površinske podobnosti z baskovščino, a zanesljivi dokazi o izvorni sorodnosti niso bili ugotovljeni. Edini zanesljivi sorodnik baskovščine je antični akvitanski jezik, ki je izpričan v obliki imen in besed v latinskih napisih iz jugozahodne Francije.

V zgodnjem srednjem veku je baskovski jezik močno vplival na besedišče in fonetične značilnosti kastiljskega jezika, ki se je oblikoval na ozkem območju vzdolž meje z baskovskim govornim področjem.

Baskovščina tipološko spada med aglutinacijske in ergativne jezike. Sklanjanje samostalnikov je razmeroma enostavno, zelo zapletena pa je spregatev glagolov. Besedišče vsebuje izjemno malo korenov. Zelo veliko je prevzetih besed iz romanskih jezikov, zlasti za abstraktne pojme (npr. bake, »mir«, iz lat. pace(m); gerra, »vojna«, iz špa. guerra; sikatea, »suša«, iz. lat. siccitas).

Primer[uredi | uredi kodo]

Gure Aita (Oče naš, verzija v knjižnem jeziku)

Gure Aita, zeruetan zarena:
santu izan bedi zure izena,
etor bedi zure erreinua,
egin bedi zure nahia,
zeruan bezala lurrean ere.
Emaiguzu gaur
egun hontako ogia;
barkatu gure zorrak,
guk ere gure zordunei
barkatzen diegun ezkero;
eta ez gu tentaldira eraman,
baina atera gaitzazu gaitzetik.

Gure aita (Oče naš, verzija v biskajskem narečju (Bilbao))

Gure aita, zeruetan zarana:
santu izan bedi zure izena,
etor bedi zure erreiñua,
egin bedi zure naia,
zeruan bezela lurrean bere.
Emoiguzu gaur
egun ontako ogia.
Parkatu gure zorrak,
geuk bere gure zordunai
parkatzen dautsegun ezkero;
eta ez gu tentaldira eroan
baiña atara gagizuz gatxetik.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Gobierno Vasco (July 2012). "V. Inkesta Soziolinguistikoa". Servicio Central de Publicaciones del Gobierno Vasco. Pridobljeno dne 18 July 2012. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]