Karel I. Habsburško-Lotarinški
| Karel I. Habsburško-Lotarinški | ||
|---|---|---|
| Avstrijski cesar, Apostolski kralj Madžarske, itd. | ||
 |
||
| Vladanje | 21. november 1916 - November 1918 | |
| Kronanje | 30. december 1916 | |
| Naslovi | Češki kralj Hrvaški in Slavonski kralj Avstrijski nadvojvoda |
|
| Rojstvo | 17. avgust, 1887 | |
 Persenbeug-Gottsdorf |
||
| Smrt | 1. april 1922 (34 let) | |
 Madeira |
||
| Pokop | Igreja Nossa Senhora do Monte, Madeira, Muri, Švica (srce) | |
| Predhodnik | Franc Jožef I. | |
| Naslednik | Razpad cesarstva | |
| Soprog(a) | Cita Burbonsko-Parmska | |
| Otroci | Otto Adelheid Robert Felix Karl Ludwig Rudolf Charlotte Elisabeth |
|
| Vladarska hiša | Habsburžani | |
| Kraljeva himna | Gott erhalte, Gott beschütze | |
| Oče | Nadvojvoda Oto Franc | |
| Mati | Princesa Marija Jožefa Saksonska | |
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira. Po beatifikaciji je postal znan tudi kot blaženi Karel.
Vsebina |
Življenjepis [uredi]
Karel I. je bil sin Ota Franca Jožefa Habsburško-Lotarinškega in Marije Jožefe Saške. Poročen je bil s Cito Burbonsko-Parmsko, s katero sta imela osem otrok. Kot najstarejši sin in prestolonaslednik je bil leta 1912 rojen Otto Habsburški.
Kot naslednik Franca Jožefa I. je prišel na oblast leta 1916, sredi prve svetovne vojne. Prizadeval si je skleniti mir in reformirati monarhijo v federacijo, vendar prepozno in je moral 11. novembra 1918 odstopiti z avstrijskega in nato še z ogrsko-hrvaškega prestola. Kljub temu se prestolu ni odpovedal in je kasneje poskušal še dvakrat osvojiti ogrski prestol, zato je bil pregnan na Madeiro[1].
Beatifikacija [uredi]
Rimskokatoliška cerkev časti Karla zaradi dajanja prednosti krščanski veri pri političnih odločitvah in zaradi vidne vloge pri posredovanju za mir tekom vojne, še posebno po letu 1917. Cerkev je mnenja, da je v svoji kratki vladavini izražal katoliški socialni nauk in postavil pravnosocialne temelje, ki so deloma v veljavi še danes.
Maša za beatifikacijo je potekala 3. oktobra 2004. Vodil jo je papež Janez Pavel II., ki je med slovesnostjo dejal:
| “ | Odločna naloga kristjanov sestoji iz iskanja, priznavanja in sledenja Božji volji v vseh stvareh. Krščanski državnik, Karel Avstrijski, se je soočal z izzivom sleherni dan. Pred njegovimi očmi se je vojna zdela kot "nekaj strahotnega". Sredi vihre prve svetovne vojne se je zavzemal za napredek pobude miru mojega predhodnika Benedikta XV.
Že od začetka si je cesar Karel predstavljal svojo službo kot sveto strežbo svojemu ljudstvu. Njegova glavna naloga je bila slediti krščanskemu klicu k svetosti pri političnih dejavnostih. Iz teh razlogov so se njegove misli usmerile k socialni pomoči. Naj predstavlja zgled vsem nam, posebno še tistim, ki imamo politične dolžnosti v Evropi tudi danes. |
” |
Ves postopek se je začel leta 1949, ko je Dunajska nadškofija začela zbirati pričevanja o njegovi svetosti. Leta 1954 je bil razglašen za častitljivega, kar predstavlja prvo stopnjo v postopku beatifikacije. Kardinal Christoph Schönborn je postal glavni sodelavec za beatifikacijo.
Nedavni mejniki [uredi]
- 14. april 2003 - Vatikanska Kongregacija za zadeve svetnikov je v navzočnosti Janeza Pavla II. razglasila Karlove herojske kreposti
- 21. december 2003 - Kongregacija je na podlagi treh strokovnih medicinskih mnenj potrdila, da se je čudež leta 1960 zgodil po posredovanju Karla. Čudež, pripisan Karlu, predstavlja znanstveno nerazložljivo ozdravitev brazilske nune, ki je imela oslabljene krčne žile. Ko je molila za njegovo beatifikacijo, je lahko ponovno vstala iz postelje.
- 3. oktober 2004 - Janez Pavel II. je Karla beatificiral. Papež je obenem določil 21. oktober, datum poroke s Cito, za njegov god. Beatifikacija je povzročila tudi spor zaradi napačnega prepričanja, da je Karel odobril Avstro-ogrski armadi uporabo strupenih bojnih plinov, čeprav je bil dejansko prvi in edini svetovni voditelj med vojno, ki je prepovedal njih uporabo.
- 31. januar 2008 - cerkveno sodišče je po 16-ih mesecih raziskav uradno priznalo drugi čudež, ki se pripisuje Karlu, in ki je potreben za kanonizacijo. Ob raku je ženska iz Floride, ki je baptistka, dejala, da je bila ozdravitev čudež.[2]
[uredi]
- Sedaj morava en drugemu pomagati priti v nebesa. (Ženi Citi, 22. oktobra 1911, dan po poroki)
- Tako moram trpeti, da bi se moje ljudstvo ponovno nekoč združilo. (Tekom zadnje bolezni na Madeiri)
- Ne bom več dolgo... Tvoj odhaja... Ja... Ja... Kakor boš želel, Jezus. (Govoreč zadnje besede med zrenjem v križ, ki ga je držala Cita)
Polni uradni naziv [uredi]
Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo,
Karel prvi,
po milosti Božji, cesar Avstrije, apostolski kralj Ogrske, četrti tega imena, kralj Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, in Galicije, Lodomerije, in Ilirije; kralj Jeruzalema in tako naprej, nadvojvoda Avstrije; veliki vojvoda Toskane in Krakova, vojvoda Lorene in Salzburga, Štajerske, Koroške, Kranjske in Bukovine; veliki knez Translivanije; mejni grof Moravske, vojvoda Zgornje in Spodnje Šlezije, Modene, Parme, Piacenze in Gaustalle, Auschwitza in Zatorja, Tešnija, Furlanije in Dubrovnika, in Zadra; pokneženi grof Habsburga, Tirolske, Kyburga, Goriške in Gradiščanske, knez Trenta in Brixna; mejni grof Zgornje in Spodnje Lužice in v Istri; grof Hohenemsa, Feldkircha, Bregenza, Sonnenberga, in tako dalje; gospod Trsta, Kotorja, in v Slovenski marki; veliki vojvoda Vojvodine Srbije in tako dalje in tako dalje.
Otroci [uredi]
Viri in opombe [uredi]
- ^ Enciklopedija Slovenije III, 1989, (COBISS)
- ^ http://www.thefloridacatholic.org/orl/2008_orl/2008_orlarticles/20080208_orl_miracle_midst.php
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Karel I. Habsburško-Lotarinški |
| predhodnik: | avstrijski cesar 1916-1918 |
naslednik: |
| Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški | razpad cesarstva |
