Otto von Habsburg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Otto von Habsburg
avstro-ogrski prestolonaslednik
Otto Habsburg 001.jpg
Predhodnik Karel I. Habsburško-Lotarinški
Naslednik Karl von Habsburg
Soprog(a) Regina von Saxe-Meiningen (1951–2010)
Otroci Andrea von Habsburg
Monika von Habsburg
Michaela von Habsburg
Gabriela von Habsburg
Walburga von Habsburg
Karl von Habsburg
Georg von Habsburg
Vladarska hiša Habsburžani
Oče Karel I. Habsburško-Lotarinški
Mati Cita Burbonsko-Parmska

Otto von Habsburg, avstrijsko-nemški pisatelj, publicist in politik, *20. november 1912, Reichenau an der Rax, Avstro-Ogrska, † 4. julij 2011, Pöcking, Nemčija.[1]

Otto von Habsburg je bil sin avstrijskega cesarja Karla I., med leti 1916-19 je bil prestolonaslednik Avstro-Ogrske in do leta 1921 prestolonaslednik kraljevine Madžarske.

Njegov polni plemiški naziv je bil: „Vaše cesarsko in kraljevo veličanstvo Franz Joseph Otto Robert Maria Anton Karl Max Heinrich Sixtus Xavier Felix Renatus Ludwig Gaetan Pius Ignatius, cesarski princ, nadvojvoda Avstrije, kraljevi princ Ogrske“.

Otto von Habsburg je bil državljan Avstrije, Nemčije, Madžarske in Hrvaške.[2] Med leti 1922 in 2006 je bil vodja Habsburžanov.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Otroštvo in mladost[uredi | uredi kodo]

Rojstna hiša »Vila Wartholz« (okrog leta 1900)

Otto je bil rojen leta 1912 v vili Wartholz v Reihenau an der Rax na Spodnjem Avstrijskem, kot prvo rojeni sin poznejšega cesarja Karla I. in njegove žene Cite. Na pogrebni slovesnosti cesarja Franca Jožefa I. na Dunaju in pri kronanju njegovega očeta za kralja Madžarske v Budimpešti leta 1916 je štiri letni Otto prvič nastopil v javnosti kot prestolonaslednik.

Po razpadu dvojnega cesarstva Avstro-Ogrske po koncu prve svetovne vojne je do marca 1919 stanoval s starši na gradu Ekartsau na Spodnjem Avstrijskem. Med leti 1919 do 1921 so živeli v izgnanstvu v Švici. Leta 1921 so zmagovalne sile prve svetovne vojne njegovega očeta pregnale na portugalski otok Madeira, njegova žena ga je spremljala, otroke pa je pripeljala na začetku leta 1922. Ko je njegov oče aprila 1922 ležal na smrtni postelji, je moral devet letni Otto gledati kako njegov oče kot »cesar in kristjan« umira.[3] Po smrti Karla I. se je družina preselila v Špansko ribiško vas Lequeitio,[4] kjer je za njihovo preživetje skrbel španski kralj Alfons XIII..[5]

Njegova mati Cita je tudi po razpadu dvojnega cesarstva vzgajala sina v rimsko- katoliškega monarha, učiti se je moral v jezikih narodov Avstro-Ogrskega cesarstva. Otto je obvladal zraven materinščine tudi nemški, madžarski, hrvaški, angleški, španski, francoski in latinski jezik v govoru in pisavi. Njegove knjige je pozneje zato pisal tudi v madžarščini in francoščini.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Otto von Habsburg je umrl 4. julija 2011 v 98. letu starosti v njegovi hiši v Pöckingu na Bavarskem.

Odlikovanja, nagrade in častna imenovanja[uredi | uredi kodo]

  • 1963: Literarna nagrada Francoske akademije (Literaturpreis der Französischen Akademie)
  • 1970: Evropski „Karlspreis der Sudetendeutschen Landsmannschaft“ (Europäischer Karlspreis der Sudetendeutschen Landsmannschaft)
  • 1970: Literarna nagrada Francoske Akademije (Literaturpreis der Französischen Akademie)
  • 1976: Bavarski Red zaslug (Bayerische Verdinstorden)
  • 1977: Robert-Schuman zlato medaljo (Robert Schuman-Goldmedaille)
  • 1977: Kondrad-Adenauer nagrada (Konrad-Adenauer-Preis)
  • 1982: Mednarodna benediktinska nagrada mesta Mönchengladbach (Internationaler Benediktspreis der Stadt Mönchengladbach)
  • 1987: Louise-Weiss nagrada (Louise-Weiss-Preis)
  • 1987: Veliki zaslužni križ Zvezne republike Nemčije (Großes Verdienstkreuz des Verdienstordens der Bundesrepublik Deutschland)
  • 1990: Evropska medalija Svobodne države Bavarske (Europa-Medaille des Freistaates Bayern)
  • 1990: Ehrenteller des Vereins heimattreuer Kuhländler
  • 1991: Schlesierschild der Landsmannschaft Schlesien
  • 1994: Posebna nagrada Coudenhove-Kalergi-Sklada (Sonderpreis-Europapreis der Coudenhove-Kalergi-Stiftung zum Coudenhove-Kalergi-Jahrhundert)
  • 1997: Nagrada Svetega Miklavža za mir (Sankt-Nikolaus-Friedenspreis)
  • 1997: Častni član v hrvaškem „Red zmajev“(Ehrenmitglied im kroatischen Drachen-Orden)
  • 1998: Gary G. Schlarbaum nagrada (Gary G. Schlarbaum-Preis)
  • 1999: Robert Schuman medalija Evropskega parlamenta (Robert Schuman-Medaille der EVP-Fraktion des Europa-Parlaments)
  • 2000: Zlati častni žebelj Avstrijskega odporniškega gibanja (Goldene Ehrennadel der Österreichischen Widerstandsbewegung O5)
  • 2002: Zaslužna medalija Društva „Rodoljubni Kuhländler“(Verdienstmedaille des Vereins heimattreuer Kuhländler)
  • 2002: Častna nagrada „Euro Crystal Globe“ Evropskega gospodarskega instituta EWI International
  • 2002: St. Liborius medalija za skupnost in mir Škofije Padeborn (St. Liborius-Medaille für Einheit und Frieden des Erzbistums Paderborn)
  • 2002: Hans-Klein medalija (Hans-Klein-Medaille der Jungen Union Bayern)
  • 2002: Častni član v Evropskem parlamentu (Ehrenmitglied der EVP-Fraktion im Europäischen Parlament)
  • 2002: Častni senator Univerze v Mariboru[6]
  • 2003: Nagrada plačevalcev davka „Taxpayers Association of Europe“ (Steuerzahlerpreis der Taxpayers Association of Europe)
  • 2003: Nemško-francoska nagrada za Evropsko skupnost (Deutsch-Französischer Paneuropa-Preis für europäische Einigung)
  • 2004: Velika medalija svobode Kosova (Große Freiheitsmedaille des Kosovo)
  • 2004: Častni predsednik Mednarodnega Panevropa-združenja (Ehrenpräsident der Internationalen Paneuropa-Union)
  • 2004: Častni predsednik IMADEC Univerze na Dunaju (Ehrenpräsident der IMADEC University in Wien)
  • 2005: Evropska medalija Karla IV. (Europamedaille Karls IV. der Fördergesellschaft für Europäische Kommunikation)
  • 2008: Ponovno častno občanstvo avstrijske občine Eckartsau, katero mu je bilo leta 1938 od nacionalsocijalistov razveljavljeno.
  • 2008: Veliko častno odličje pokrajine Južne Tirolske (Großes Ehrenzeichen des Landes Südtirol)
  • 2009: Veliki križ častne legije (Großkreuz der Ehrenlegion)[7]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ »Kaisersohn Otto Habsburg 98-jährig verstorben«. orf.at, 4. julij 2011, pridobljeno dne 4. julija 2011.
  2. ^ »DDr. Otto von Habsburg-Lothringen verstorben«. Uradna stran magistrata mesta Eisenstadt, pridobljeno 6. julija 2011.
  3. ^ »Der Spiegel, Jawohl Majestät!, Joachim Kronsbein, 2007«
  4. ^ Stefan Müller: Kaiser und Caudillo. V: Die Zeit, izdaja 48/2010, 25. november 2010.
  5. ^ Joachim Riedl, a. a. O.
  6. ^ »Častni senator UM«.Uradna stran Univerze v Mariboru
  7. ^ "Décès d'Otto de Habsbourg" (v francoščini). Pridobljeno dne 2011-07-07. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]