Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
5. november 1978
Naj zakonodajna resolucija Državnega zbora z dne 7. julija 1978 o miroljubni rabi jedrske energije v Avstriji (zagon jedrske elektrarne Zwentendorf) postane zakon?
Glasovnica
Rezultati
Odziv Št. glasov %
ZA 1.576.709 49,53 %
PROTI 1.606.777 50,47 %
Veljavne glasovnice 3.183.486 97,67 %
Neveljavne ali prazne glasovnice 75.996 2,33 %
Skupno število glasov 3.259.482 100,00 %
Udeležba 5.083.779 64.12 %
Rezultati po deželah
  Da
  Ne

Na referendumu o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf, ki je potekal 5. novembra 1978, so avstrijski volivci odločali o predlogu zakona o miroljubni rabi jedrske energije v Avstriji, s posebnim poudarkom na pričetku obratovanja nedavno prej zgrajene jedrske elektrarne Zwentendorf.[1]

Volivci so s tesno večino zavrnili zakon, nakar je avstrijski Državni zbor sprejel zakon o popolni prepovedi uporabe jedrske energije[2] in že zgrajena elektrarna nikoli ni pričela obratovati, niti ni bila od takrat v Avstriji zgrajena nobena druga. Dogodek je spodbudil organiziranje zelene politike na zvezni ravni.[3]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Jedrska elektrarna Zwentendorf

Gradnja jedrske elektrarne se je pričela leta 1972 v kraju Zwentendorf an der Donau zahodno od Dunaja kot projekt vlade Socialdemokratske stranke (SPÖ) pod vodstvom kanclerja Bruna Kreiskyja. Do leta 1975 je v državi nastalo široko protijedrsko gibanje in konec leta 1977 se je proti Zwentendorfu opredelila tudi Avstrijska ljudska stranka (ÖVP), ki je sicer načeloma podpirala jedrsko energijo. V teh okoliščinah se je izvršni svet SPÖ odločil razpisati referendum o zagonu, ki so ga nasprotniki jedrske energije zahtevali že nekaj časa. 28. junija 1978 so v Državnem zboru z glasovi SPÖ (poslanci ÖVP in FPÖ so bili proti) zaobšli veto Zveznega sveta in podprli zakonodajno resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije, vsi pa so soglasno podprli razpis referenduma.[4] Zvezni predsednik Rudolf Kirchschläger je 13. septembra 1978 izdal ukaz o razpisu referenduma, zvezna vlada pa je nato določila 5. november za datum izvedbe.[5]

Znak gibanja nasprotnikov jedrske energije

V kampanji se je SPÖ s socialnimi partnerji zavzela za zagon elektrarne, protijedrske skupine pa so temu nasprotovale in poudarjale nevarnosti jedrske energije.[6] Tudi ÖVP se je, kljub pozitivnemu stališču glede jedrske energije kot take, zavzemala za »ne« Zwentendorfu. Avstrijski svobodnjaki (FPÖ) so nastopili proti jedrski energiji. Kreisky je napovedal, da bo ob morebitni zavrnitvi odstopil s položaja kanclerja.[7]

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Referendumsko vprašanje z možnim odgovorom »da« ali »ne« se je glasilo:

»Soll der Gesetzesbeschluß des Nationalrates vom 7. Juli 1978 über die friedliche Nutzung der Kernenergie in Österreich (Inbetriebnahme des Kernkraftwerkes Zwentendorf) Gesetzeskraft erlangen?«
V prevodu: »Naj zakonodajna resolucija Državnega zbora z dne 7. julija 1978 o miroljubni rabi jedrske energije v Avstriji (zagon jedrske elektrarne Zwentendorf) postane zakon?«

Na referendumu, ki sta se ga udeležili skoraj dve tretjini od približno pet milijonov takratnih volilnih upravičencev, je bil zakon s tesno večino 50,47 % zavrnjen.[1][8]

Rezultati po zveznih drželah[uredi | uredi kodo]

Zvezna dežela Volilnih
upravičencev 		Veljavnih
glasov 		Glasov za Glasov za
(%) 		Glasov proti Glasov proti
(%)
Gradiščanska 187.879 124.384 74.377 59,8 50.007 40,2
Koroška 355.219 217.911 117.481 54,1 100.070 45,9
Spodnja Avstrija 964.048 672.154 341.831 50,8 330.323 49,2
Zgornja Avstrija 809.904 537.965 254.337 47,3 282.628 52,3
Salzburg 277.141 165.523 71.576 43,2 93.947 56,8
Štajerska 793.746 452.423 238.851 52,8 213.572 47,2
Tirolska 355.164 156.160 53.357 34,2 102.803 65,8
Predarlska 169.065 126.779 19.731 15,6 107.048 84,4
Dunaj 1.171.613 730.187 404.808 55,4 325.379 44,6
Skupaj 5.083.779 3.183.486 1.576.709 49,5 1.606.777 50,5

Posledice[uredi | uredi kodo]

15. decembra 1978 je skladno z rezultati referenduma Državni zbor soglasno izglasoval popolno prepoved uporabe jedrske energije v Avstriji, vključno z gradnjo novih jedrskih elektrarn in zagonom obstoječih.[2][9] Za zagon Zwentendorfa se je kasneje, leta 1985, znova zavzel zvezni kancler Fred Sinowatz (SPÖ). Predlagal je, da bi v ta namen izvedli nov referendum o zakonu o prepovedi jedrske energije. Takratna koalicijska partnerica FPÖ zamisli ni podprla, zato je poskušal prepričati ÖVP. 21. marca je SPÖ dala na glasovanje predlog o zveznem ustavnem zakonu o novem referendumu, ki pa ni prejel zahtevane dvotretjinske večine.[10] Po nesreči v jedrski elektrarni Černobil leta 1986 je nasprotovanje jedrski energiji preraslo v vsesplošni družbeni konsenz in Državni zbor je leta 1999 povzdignil prepoved v ustavni zakon.[11]

Kancler Kreisky po zavrnitvi na referendumu ni odstopil;[7] njegova SPÖ je na volitvah leta 1979 spet osvojila absolutno večino v Državnem zboru. Kancler je ostal do izgube absolutne večine na volitvah leta 1983. Že zgrajena elektrarna Zwentendorf je bila delno razstavljena. Objekt, zdaj odprt za turistične obiske, od takrat med drugim uporabljajo za varnostne treninge in kot filmsko kuliso.[12]

Rezultat referenduma je dal zagon zeleni politiki v Avstriji in v naslednjih letih sta na zvezni ravni nastali dve politični stranki zelenih.[3][7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Nohlen, Dieter; Stöver, Philip (2010). Elections in Europe: A data handbook. Baden-Baden: Nomos. str. 196, 207. ISBN 978-3-8329-5609-7.
  2. ↑ 2,0 2,1 "Bundesgesetz vom 15. Dezember 1978 über das Verbot der Nutzung der Kernspaltung für die Energieversorgung in Österreich". Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich (675/676): 4044. 1978-12-29. https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/BgblPdf/1978_676_0/1978_676_0.pdf. 
  3. ↑ 3,0 3,1 Solsten, Eric, ur (1994). "The Green Parties". Austria: A Country Study. Washington: GPO for the Library of Congress. https://countrystudies.us/austria/121.htm. 
  4. ↑ Stenographisches Protokoll: 97. Sitzung des Nationalrates der Republik Österreich, XIV. Gesetzgebungsperiode; Mittwoch, 28. und Donnerstag, 29. Juni 1978; Dunaj; str. 9559 ff, 9561.
  5. ↑ "Entschließung des Bundespräsidenten vom 13. September 1978 betreffend die Anordnung einer Volksabstimmung". Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich (165): 3043. 1978-12-29. https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/BgblPdf/1978_676_0/1978_676_0.pdf. 
  6. ↑ Hirsch, Helmut; Nowotny, Helga (1977). »Information and Opposition in Austrian Nuclear Energy Policy«. Minerva. 15 (3/4): 316–334. JSTOR 41820320.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 »After the referendum«. NPP Zwentendorf. EVN Group. Pridobljeno 12. maja 2023.
  8. ↑ »Ergebnisse bisheriger Volksabstimmungen«. Ministrstvo za notranje zadeve Avstrije. Pridobljeno 12. maja 2023.
  9. ↑ Stenographisches Protokoll: 116. Sitzung des Nationalrates der Republik Österreich, XIV. Gesetzgebungsperiode; Freitag, 15. und Samstag, 16. Dezember 1978; Dunaj; str. 11735
  10. ↑ Stenographisches Protokoll: 85. Sitzung des Nationalrates der Republik Österreich, XVI. Gesetzgebungsperiode; Donnerstag, 21. März 1985; Dunaj; str. 7652
  11. ↑ "Bundesverfassungsgesetz für ein atomfreies Österreich". Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich. 1999-08-13. https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/BgblPdf/1978_676_0/1978_676_0.pdf. 
  12. ↑ »Zwentendorf: The Power Plant Completed Just in Time to Be Abandoned«. Atlas Obscura. Slate. 4. marec 2015. Pridobljeno 12. maja 2023.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Referendum_o_zagonu_jedrske_elektrarne_Zwentendorf&oldid=6001687«