Evropsko sodišče za človekove pravice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

"Evropsko sodišče za človekove pravice(ESČP; Angleško: The European Court of Human Rights; ECtHR) je mednarodno sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1959. Odloča o individualnih in državnih pritožbah glede domnevnih kršitev državljanskih in političnih pravic, določenih z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Evropsko sodišče za človekove pravice

Sodišče deluje v Strasbourgu v lastni stavbi, ki jo je leta 1994 zasnoval britanski arhitekt Lord Richard Rogers. Sodišče od tam nadzoruje spoštovanje človekovih pravic cca. 800 milijonov Evropejcev v 47 državah članic Sveta Evrope, ki so ratificirale Konvencijo. Od leta 1998 deluje kot stalno sodišče in posamezniki lahko pritožbe nanj naslovijo neposredno."[1]

"Konvencija ločuje dve vrsti pritožb: Individualne pritožbe oddane s strani kogarkoli, skupine posameznikov, podjetja ali nevladne organizacije, ki podajo pritožbo o kršenju njihovih človekovih pravic in mednarodne zahteve, ki jo vloži ena država proti drugi. Od vzpostavitve Sodišča, so bile skoraj vse pritožbe vložene s strani posameznikov, ki so trdili da jim je kršena ena ali več pravic Konvencije."[2]

Organizacija sodišča[uredi | uredi kodo]

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je eden izmed najpomembnejših organov Sveta Evrope poleg Parlamentarne skupščine, Odbora ministrov, Kongresa lokalnih in regionalnih skupnosti in drugih. Je mednarodno sodišče s sedežem v Strasbourgu (glavno mesto Alzacije, severovzhodni del Francije). V sedanji zasnovi je bilo ustanovljeno na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), z dodatnim Protokolom XI, dne 11. novembra 1998.[3]

Z ustanovitvijo je bila uradno odpravljena sodna funkcija Odbora ministrov, ki danes nosi med drugimi pristojnostmi tudi odgovornost za nadzor nad izvrševanjem sodb. Ne smemo ga zamenjevati s Sodiščem Evropske skupnosti, ki ima svoj sedež v Luksemburgu. Sodišče sestavlja natanko toliko sodnikov, kolikor je držav pogodbenic – danes 47. Vse te države, med njimi tudi Republika Slovenija, so ratificirale Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodnike voli skupščina Sveta Evrope iz seznama treh kandidatov, ki jih predlaga vlada posamezne države. Sodniki ne zastopajo države, ampak so člani sodišča kot posamezniki. Njihov mandat traja 9 let, po pretečenem mandatu pa ne morejo biti ponovno izvoljeni. Mandat jim preneha z dopolnjenimi 70 leti, a lahko potem nadaljnje obravnavajo posamezne dodeljene primere. ESČP ima Poslovnik ESČP (Rules of court), ki je poleg EKČP za delovanje najpomembnejši pravni vir. Poslovnik je iz šestih vsebinskih sklopov.

Postopek pred sodiščem[uredi | uredi kodo]

Uradna jezika ESČP sta angleščina in francoščina, pritožbe pa so lahko napisane v kateremkoli uradnem jeziku držav članic Sveta Evrope. Postopek se načeloma izvaja v enem izmed uradnih jezikov ESČP. Sodišče uveljavlja Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in tako zagotavlja, da članice Sveta Evrope spoštujejo pravice in jamstva iz konvencije. Sodišče obravnava le pritožbe oziroma vloge, ki naj bi kršile EKČP in ne deluje kot pritožbeno sodišče v odnosu do državnih sodišč. Prav tako ne posreduje neposredno proti organu, proti kateremu se vlaga pritožba. ESČP ne spremeni ali razveljavi odločbe domačih sodišč. Postopek pred ESČP je javen in adversaren, v največ primerih pisen. Vsaka fizična in pravna oseba lahko vloži pritožbo, če meni, da ji je država članica (ali več držav) neposredno kršila EKČP in njene protokole, s tem posledično njihova jamstva in pravice. To vlogo se predloži na obrazcu tajništva Sodišča, ki je dostopna na spletu, vsebovati pa mora kopije pomembnih dokumentov, predvsem relevantnih sodnih odločb. Ni pogoj, da je pritožnik državljan ene izmed članic Sveta Evrope. 35. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin določa kriterije sprejemljivosti pritožbe oziroma merila dopustnosti. Da bi ESČP lahko razglasilo zadevo za dopustno, mora vlagatelj dokazati, da je izčrpal vsa razpoložljiva pravna sredstva v državi, proti kateri je naperjena pritožba. Vloga mora biti podana v šestih mesecih od dneva sprejetja oziroma vročitve končne odločitve po domačem pravu. Vlagatelj se mora sklicevati na določbe EKČP ter utemeljiti, da gre v njegovem primeru za kršitev pravic in svoboščin, ki jih zagotavljajo EKČP in njeni Protokoli.[4]

Pritožniki lahko sami predložijo pritožbo, po odločitvi, da je pritožba sprejeta, pa je potrebno in obvezno pravno zastopanje. Obstaja shema pravne pomoči za tiste, ki nimajo dovolj finančnih sredstev (BPP). Vsaka pritožba je dodeljena oddelku, kjer jo obravnava komisija ali Senat (sedmih sodnikov). Če pritožba ne izpolnjuje enega od kriterijev dopustnosti, je dodeljena komisiji. Vlada tožene države je navadno pozvana, da v 12 tednih pošlje pisne pripombe o dopustnosti in utemeljenosti vloge. [5]

Sodba Senata postane pravnomočna po 3 mesecih od izdaje. V tem času lahko vsaka stranka (pritožnik ali Vlada tožene države) zahteva, da se zadeva preda Velikemu senatu (sedemnajstih sodnikov), če gre za obče pomembno sporno vprašanje. Vse pravnomočne sodbe so za toženo državo zavezujoče.[6] Pritožnik v primeru dobljene tožbe pridobi denarni znesek oziroma odškodnino. Državam je naložena denarna kazen, velikokrat pa so njihove obveznosti pomembnejše, saj morajo odpraviti pomanjkljivosti zakonodaje in pravnih ureditev.

Pritožbe proti Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Tudi Slovenija je že bila tožena država pred ESČP. Nekaj izmed odmevnejših primerov so: Rehbock vs. Slovenia, Matko vs. Slovenia, Lukenda vs. Slovenia, Majarič vs. Slovenia, Tričkovič vs. Slovenia, Digitel d.o.o. vs. Slovenia, Korenjak vs. Slovenia in druge.

Dodatne informacije[uredi | uredi kodo]

Naslov ESČP-ja:

European Court of Human Rights

Council of Europe

F-67075 Strasbourg Cedex

Francija

Na spletu je omogočen dostop do pritožbenega obrazca na tej povezavi: Obrazec

Poleg so tudi Navodila za izpolnjevanje obrazca.

Kronološki razvoj sodišča[uredi | uredi kodo]

 1.) 5. maj 1949 Ustanovitev Sveta Evrope.

"Winston Churchill je v Univerzi v Zurich-u 19. septembra 1946 pozval k nastanku "Združenih držav Evrope" in ustanovitvi Sveta Evrope."[7]

"Ta želja se je uresničila 5. maja 1949 z t.i. Londonsko pogodbo, ki je vzpostavila Svet Evrope in podpisana s strani desetih držav (Belgije, Danske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Švedske in Združenega Kraljestva)."[8]

"Svet Evrope se je od tedaj razvil v največjo organizacijo za zaščito človekovih pravic na evropskem kontinentu. Vključuje 47 držav članic, 28 od teh so članice Evropkse Unije. Vse članice so podpisale Evropsko Konvencijo o Človekovih Pravicah, ki je namenjena za zaščito človekovih pravic, demokracije in vladavino prava."[9]

 2.) 4. November 1950 Sprejetje Konvencije 

"V Rimu je bila podpisana Konvencija za Zaščito Človekovih Pravic s strani Sveta Evrope in je predstavljala prvi mednarodni legalni instrument za zaščito človekovih pravic" [10]

 3.) 3. september 1953 Konvencija vstopi v veljavo
 4.) 21. Januarja 1959 Posvetovalna skupščina Sveta Evrope izvoli prve člane Sodišča[11]
 5.)23.-28. februar 1959 Prvo zasedanje sodišča 
 6. 18. september 1959 Sodišče sprejme Poslovnik Sodišča 
 7. 14. Novembra 1960 Sodišče izda svojo prvo sodbo: Lawless proti Irski. 

"8. Novembra 1957 je državljan Irske Gerard Lawless, star 22 let,vložil pritožbo na Evropsko Sodišče za Človekove Pravice zoper Republiki Irski. Lawless je bil aretiran zaradi suma pripadnosti illegalni organizaciji (I.R.A.)in bil pridržan brez obtožbe ali sodnega procesa v "Curragh Internment Camp" do 11. decembra 1957 pod ukazom Ministra za Pravosodje zaukazanim na podlagi "Offence Against the State (amedment) Akta, 1940". Lawless je trdil da je to v nasprotju z Evropsko Konvencijo o Človekovih pravicah, natančneje z 5. in 6. artiklom, ki zagotavljata pravico do svobode in varnosti posameznika in pravilno izvajanje prava. Lawless je terjal odškodnino za pridržanost v zaporu. Evropsko sodišče je zaključilo (v večini), da zaprtje Gerarda Lawlessa med 13. julijem in 11. decembrom pod ukazom Ministra za Pravosodje zaukazanim na podlagi "Offence Against the State (amedment) Akta, 1940" ni v nasprotju z Evropsko konvencijo o Človekovih pravicah."[12]

 9.) 1. novmeber 1998 Začne veljati Protokol št. 11 h Konvenciji, ki ustanovi "novo sodišče"

"Vzpostavitev enotnrga trajnega Evropskega Sodišča Človekovih pravic vzpostavljen v Strasbourgu pod Protokolom št. 11 h Konvenciji, zamenjajuč obstoječi sistem."[13]

 10.) 18. september 2008 Sodišče izda svojo 10.000. sodbo.
 11.) 1. junij 2010 veljati začne Protokol št. 14, katerega namen je zagotoviti dolgoročno učinkovitost Sodišča. 

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.echr.coe.int/Documents/Court_in_brief_SLV.pdf
  2. ^ http://www.echr.coe.int/Documents/50Questions_ENG.pdf
  3. ^ Vir: Kukec, Bojan: Odvetnik in državljan pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, stran 126, Marketing Beno Fekonja, Visoko, 2008 (COBISS)
  4. ^ Vir: Kukec, Bojan: Odvetnik in državljan pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, stran 137, Marketing Beno Fekonja, Visoko, 2008 (COBISS)
  5. ^ Vir: Kukec, Bojan: Odvetnik in državljan pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, stran 127, Marketing Beno Fekonja, Visoko, 2008 (COBISS)
  6. ^ Vir: Kukec, Bojan: Odvetnik in državljan pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, stran 128, Marketing Beno Fekonja, Visoko, 2008 (COBISS)
  7. ^ http://www.cvce.eu/obj/the_zurich_speech-en-4665d9b1-1459-446f-aaa8-549630b2759a.html
  8. ^ http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=datesCles&l=en
  9. ^ http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=quisommesnous&l=en
  10. ^ http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=datesCles&l=en
  11. ^ http://www.echr.coe.int/Documents/Court_in_brief_SLV.pdf
  12. ^ http://echr.coe.int/Documents/Archives_1960_First_case_ENG.pdf
  13. ^ http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=datesCles&l=en

Viri[uredi | uredi kodo]

Kukec, Bojan: Odvetnik in državljan pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, Marketing Beno Fekonja, Visoko, 2008

Kalčina, Liana: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) s Poslovnikom Evropskega sodišča za človekove pravice, IDC Sveta Evrope, Ljubljana, 2005

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Svet Evrope

Evropsko sodišče za človekove pravice (angleška verzija)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Uradna stran ESČP (angleška verzija)

Podrobnosti o ESČP na strani Sveta Evrope

Podrobnosti o ESČP na strani Ministrstva za zunanje zadeve