Gustav Klimt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Gustav Klimt, avstrijski slikar in ilustrator, * 14. julij 1862, Baumgarten pri Dunaju, Avstrija, † 6. februar 1918, Dunaj-Neubau. Velja za vodilnega predstavnika dunajske secesije. Je avtor številnih simbolističnih stenskih slikarij, portretov in krajin.

Med leti 1876 in 1883 je študiral na dunajski šoli za umetnost in obrt pri Ferdinandu Laufenbergu. Leta 1879 je delal pri Hansu Makartu. Od 1883 do 1892 je z bratom Ernstom in z Franzem Matschem ustanovil Maler Compagnie, kjer so se med drugimi ukvarjali z izdelovanjem fresk v Umetnostnozgodovinskem muzeju in notranjo dekoracijo Mestnega gledališča. Po sporu zaradi fresk na Dunajski univerzi je sodelovanje s Franzem Matschem prekinil.

1897 je postal eden od ustanoviteljev dunajske secesije in je tako med 1897 in 1899 predstavljal njenega prvega moža. L. 1902 je ustvaril Beethovnov friz v dvorani secesijske zgradbe. L. 1905 je še z nekaterimi drugimi umetniki, med drugimi s Carlom Mollom iz secesijske družbe. 1907 je spoznal Egona Schieleja. 1909-1911 je odpotoval v Pariz in svoja dela predtavil na devetem Beneškem bienalu. To mu je prineslo sodelovanje in udeležbo na razstavi “združenih avstrijskih umetnikov” s Schielejom in Oskarjem Kokoschko v Berlinu v letu 1916. Klimt se je tesno spoprijateljil z ustanoviteljema Dunajske delavnice Josefom Hoffmanom in Kolomanom Moserjem.

Klimt se ni nikoli poročil, imel pa je kar nekaj erotičnih odnosov s številnimi ženskami, med drugimi z Almo Mahler-Werfel in Emilie Louise Flöge.

Klimt je umrl 6. februarja 1918 zaradi možganske kapi. Grob se nahaja na pokopališču v Hietzingu. Posebno v nemškogovorečih likovnih kritikah je bilo Klimtovo delo v prvi polovici 20. stoletja delno ali popolnoma ignorirano, ali pa označeno za čisto dekorativno slikarstvo. Šele kasneje je bila njegova statična ploskovna umetnost spoznana za umetnost, ki je nakazala razvoj moderne umetnosti (npr. kubizma).

Poljub (1907-1908)
Judita I

Slavna dela[uredi | uredi kodo]

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Novembra 2003 je bila Klimtova podeželska hiša Landhaus am Attersee prodana za 29.128.000 $. 7. junija 2004 je Ameriško vrhovno sodišče razsodilo, da 88-letna Maria Altmann, nečakinja Klimtove ljubice Adele Bloch-Bauer, v Ameriki lahko toži Avstrijo za vrnitev šestih Klimtovih slik, ki so jih njenemu stricu zaplenili po nacistični okupaciji Avstrije 1938. Slike je po vojni obdržala Avstrija in so bile razstavljene v palači Belvedere na Dunaju. V letu 2006 so bile vrnjene dedičem. Zbirka vsebuje tudi slovit portret Adele Bloch-Bauer in ima tržno ceno ocenjeno na več kot 150.000.000 $.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Raoul Ruiz je o Klimtu posnel film. V naslovni vlogi je nastopil John Malkovich, film pa je premiero doživel v marcu leta 2006.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]