Simbolizem (umetnost)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

V drugi polovici 19. stoletja se je v Evropi pojavila smer, ki jo imenujemo simbolizem in je trajala do nekje 20. stoletja. Pri simbolizmu gre za reakcijo na področju naturalizma. Namen je prikazati takšno videnje sveta, da vrednotimo notranjo resničnost(skrivnost, nerazločnost stvari). Pri tem uporabljamo različna stilistična sredstva, s katerimi izražamo duhovno zapletenost človeka. Pri simbolizmu gre za uporabo simbolov oz. znamenj, ki si jih predstavljamo kot abstraktno izražanje zamisli ali predmetov. V obdobju sta bila razvita slikarstvo in glasba, manj pa literatura.

Tehnika[uredi | uredi kodo]

Uporabljali so oljne barve, tempere, oglje in so slikali na platno.

Smeri[uredi | uredi kodo]

Razvila se je tudi simbolistična filozofija, za katero so značilne teme misticizma in izostren občutek umrljivosti. Dela simbolizma lahko najdemo v likovni umetnosti, glasbi, gledaliških delih in izmišljenih prozah. Simbolizem je bistveno vplival na moderni svet saj je njegove sledi mogoče videti v delih številnih modernih umetnikih.

Umetniki[uredi | uredi kodo]