Filmski festival v Cannesu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Del canske tradicije: mlada igralka, ki bi se rada uveljavila, pozira fotografom

Mednarodni filmski festival v Cannesu velja za najpomembnejši in najbolj znani filmski festival na svetu. Uvršča se v t. i. skupino A-festivalov, kjer so tudi filmski festivali v Berlinu, Benetkah, Locarnu in Karlovyh Varyh.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Canski filmski festival je bil prvič izveden že pred drugo svetovno vojno. Vendar zaradi izbruha vojne ni prišel dlje od slavnostne otvoritve. Tako je bil prvi pravi festival prirejen leta 1946. V letih 1948 in 1950 je bil odpovedan zaradi pomanjkanja denarja.

Leta 1968 so, pod vplivom majske vstaje, festival prekinili. Louis Malle (kot član takratne žirije), François Truffaut, Claude Berri, Jean-Gabriel Albicocco, Claude Lelouch, Roman Polanski in Jean-Luc Godard so namreč vdrli v veliko dvorano Festivalske palače in zahtevali prekinitev projekcije iz solidarnosti do stavkajočih študentov in delavcev. Isto akcijo lahko tolmačimo tudi kot protest zoper imenovanje novega direktorja na čelo Francoske kinoteke.

Tekmovalni programi in nagrade[uredi | uredi kodo]

Vsako leto se sestavijo nove mednarodne žirije, katerih člani so predvsem (ampak ne izključno) delavci iz filmske industrije. Najpomembnejša nagrada je Zlata palma (Palme d'Or), ki jo podelijo najboljšemu celovečernemu filmu v tekmovalnem programu.

Druge nagrade, za katere se potegujejo celovečerni filmi in njihovi ustvarjalci, so: Velika nagrada žirije (Grand prix du jury), Nagrada žirije (Prix du Jury) in (ne vsako leto podeljena) Posebna nagrada žirije ter nagrade za najboljšo žensko vlogo, moško vlogo, najboljšega režiserja ter najboljši scenarij.

Tudi nekatere druge organizacije podelijo nagrade, med drugim Mednarodno združenje filmskih kritikov (Nagrada FIPRESCI (Prix de la FIPRESCI)) ter posvetna združenja (Nagrada ekumenske žirije (Prix du Jury oecuménique)).

Poleg glavnega tekmovalnega programa obstajajo še tekmovanje za kratke filme (podeljena Zlata palma za kratki film (Palme d'Or du court métrage)), tekmovanje študentskih filmov Cinéfondation ter tekmovanje Un Certain Regard, kjer od leta 1998 naprej podeljujejo istoimensko nagrado (Prix Un Certain Regard).

V okviru filmskega festivala priredita neodvisno posebna srečanja in projekcije tudi združenje režiserjev (La Quinzaine des Réalisateurs) ter organizacija filmskih kritikov (La Semaine Internationale de la Critique). Tudi v okviru teh dogodkov so podeljene različne nagrade.

Posebej je potrebno omeniti nagrado Zlata kamera (Caméra d'Or), ki jo podeljujejo od leta 1978 naprej, in sicer za najboljši prvi film. Dobitnika namreč določi posebna žirija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh treh organizatorjev, torej vodje festivala, režiserjev in kritikov.

Zlata palma[uredi | uredi kodo]

Zlato palmo so prvič podelili leta 1955. Do takrat se je najpomembnejša nagrada imenovala Velika nagrada mednarodnega filmskega festivala (Grand Prix du Festival International du Film). Nagrado lahko prejmeta tudi dva filma hkrati, kar se je nazadnje zgodilo leta 1997.

Do danes ni še noben slovenski režiser osvojil glavne nagrade v Cannesu. Nazadnje je bil slovenski film zastopan v tekmovalnem programu s filmom Balkanska ruleta Zdravka Barišiča, leta 1998.

Od režiserjev iz nekdanje skupne države pa je najuspešnejši v Cannesu Emir Kusturica, ki je dvakrat osvojil Zlato palmo (leta 1985 s filmom Oče na službenem potovanju ter leta 1995 s filmom Podzemlje) ter leta 2005 predsedoval glavni žiriji.

Leto Zlata palma Režiser Država
2005 Otrok Luc & Jean-Pierre Dardenne Belgija
2004 Fahrenheit 9/11 Michael Moore ZDA
2003 Slon Gus Van Sant ZDA
2002 Pianist Roman Polanski ZDA
2001 Sinova soba Nanni Moretti Italija
2000 Plesalka v temi Lars von Trier Danska
1999 Rosetta Luc & Jean-Pierre Dardenne Belgija
1998 Večnost in dan Theo Angelopoulos Grčija
1997 Okus češnje Abbas Kiarostami Iran
Jegulja Shohei Imamura Japonska
1996 Skrivnosti in laži Mike Leigh Velika Britanija
1995 Podzemlje Emir Kusturica Jugoslavija
1994 Šund Quentin Tarantino ZDA
1993 Zbogom, konkubina Chen Kaige Hong Kong
Klavir Jane Campion Nova Zelandija
1992 Najboljši nameni Bille August Švedska
1991 Barton Fink Ethan in Joel Coen ZDA
1990 Divji v srcu David Lynch ZDA
1989 Seks, laži in videotrakovi Steven Soderbergh ZDA
1988 Pele Osvajalec Bille August Švedska
1987 Satanovo sonce Maurice Pialat Francija
1986 Misija Roland Joffé Velika Britanija
1985 Oče na službenem potovanju Emir Kusturica Jugoslavija
1984 Pariz, Teksas Wim Wenders Nemčija
1983 Balada Narayane Shohei Imamura Japonska
1982 Pogrešan Constantin Costa-Gavras ZDA
Pot Serif Gören/Yilmaz Güney Turčija
1981 Mož iz jekla Andrzej Wajda Poljska
1980 Ves ta jazz Bob Fosse ZDA
Kagemusha Akira Kurosawa Japonska
1979 Apokalipsa zdaj Francis Ford Coppola ZDA
Pločevinasti boben Volker Schlöndorff Nemčija
1978 Drevo cokel Ermanno Olmi Italija
1977 Moj oče, moj gospod Paolo Taviani Italija
1976 Taksist Martin Scorsese ZDA
1975 Kronika žarečih let Mohammed Lakhdar-Hamina Alžirija
1963 Leopard Luchino Visconti Italija
1962 O pagador de promessas Anselmo Duarte Brazilija
1961 Viridiana Luis Bunuel Španija
Tudi po letu dni Henri Colpi Švica
1960 Sladko življenje Federico Fellini Italija
1959 Črni Orfej Marcel Camus Francija/Brazilija
1958 Ko gredo žerjavi Mikhail Kalatozov Sovjetska zveza
1957 Vabljiva skušnjava William Wyler ZDA
1956 Nemi svet Jacques-Yves Cousteau/Louis Malle Francija
1955 Marty Delbert Mann ZDA

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]