Ernst Mach

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ernst Mach
Ernst Mach
Ernst Mach
Rojstvo: 18. februar 1838(1838-02-18)
Brno, Avstrijsko cesarstvo
Smrt: 19. februar 1916 (78 let)
Haar, Nemško cesarstvo
Bivališče: Flag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of the German Empire.svg Nemško cesarstvo
Narodnost: Zastava Avstrije avstrijska
Področje: fizika, filozofija
Alma mater: Univerza na Dunaju
Mentor doktorske
disertacije:
Andreas von Ettingshausen
Doktorski študenti: Heinrich Gomperz (1896)
Poznan po: Machovo število
Machovo načelo
Machov trak
Vplivi: Newton, Hume, Leibniz, Kant
Vplival na: Vienna Circle, Albert Einstein, Aleksander Aleksandrovič Bogdanov, Rudolf Carnap, Bertrand Russell, Jean Piaget, Ludwig Edward Boltzmann, Hilary Putnam, Jaakko Hintikka, Nikola Tesla

Ernst Mach [êrnst máh], avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Mach se je do 14. leta učil doma, za kratek čas odšel na gimnazijo in se s 17. leti vpisal na Univerzo na Dunaju. Tu je študiral matematiko, fiziko in filozofijo. Iz fizike je doktoriral leta 1860 na Univerzi na Dunaju pod von Ettingshausenovim mentorstvom z dizertacijo O razelektrenju in indukciji (Über elektrische Entladung und Induktion).

Bil je soustanovitelj empiriokriticizma. V začetku se je usmeril na preučevanje Dopplerjevega pojava v optiki in akustiki. Leta 1864 je postal profesor matematike v Gradcu in leta 1866 še profesor fizike. V tem času ga je zanimala tudi fiziologija zaznavanja s čutili. Leta 1867 je postal profesor eksperimentalne fizike na Karlovi univerzi v Pragi.

Največ se je ukvarjal z gibanjem teles v zraku, kjer je znano Machovo število, ki je pomembno na področju aerodinamike in hidrodinamike. Upravičeno in neupravičeno je kritiziral Einsteinovo splošno teorijo relativnosti, kjer je znano Machovo načelo iz leta 1893.

Na področju zaznavanja s čutili je najbolj znana optična prevara z imenom Machova vez (verjetno pravilneje Machov trak).

Mach se je leta 1895 vrnil na Univerzo na Dunaju kot profesor induktivne filozofije, dve leti kasneje pa ga je doletela kap in je leta 1901 prenehal tvorno raziskovati. Tedaj so ga izvolili v Avstrijski parlament. V pokoju je nadaljeval s predavanji in izdajanjem člankov.

Machova družina je imela posestvo blizu Novega mesta, še danes se vzpetina tam blizu imenuje Mahov hrib. [1] [2]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja

Po njem se imenuje krater Mach na Luni in asteroid glavnega pasu 3949 Mach.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Janez Strnad, Fiziki, 3. del, Modrijan, Ljubljana 2000, str. 77-88. (COBISS)
  • John T. Blackmore, Ernst Mach - His Life, Work, an Influence, Berkeley in Los Angeles 1972
  • John Blackmore (ur.), Ernst Mach - A Deeper Look, Dordrecht 1992.
  • J. Blackmore, R. Itagaki in S. Tanaka (ur.), Ernst Mach's Vienna - 1895-1930, Dordrecht 2001
  • John T. Blackmore, Ryoichi Itagaki in Setsuko Tanaka (ur.), Ernst Mach's Science, Tokai University Press, Kanagawa 2006