Jedrska elektrarna Krško

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jedrska elektrarna Krško
Tlačnovodna jedrska elektrarna - shematsko

Jedrska elektrarna Krško (kratica JEK, tudi Nuklearna elektrarna Krško - NEK) je edina slovenska (in tudi edina na ozemlju nekdanje Jugoslavije) jedrska elektrarna; deluje od leta 1981. Jedrski reaktor je tlačnovodnega tipa. Nazivna moč elektrarne je 696 MW[1]. Največja moč je 676 MW, gorivo je obogateni uran (2,1-4,3 utežnih odstotkov 235U), masa goriva 48,7 t, gorivnih elementov je 121, v vsakem gorivnem elementu je 256 gorivnih palic (16*16), moderator in hladilo je demineralizirana voda, 33 snopov po 20 palic iz zlitine srebra, indija in kadmija se uporablja za regulacijo moči (kontrolne palice).

Elektrarna stoji ob Savi v naselju Vrbina v občini Krško.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Jedrska elektrarna Krško deluje po naslednjem principu:

  • Toplota, ki se sprošča v sredici jedrskega reaktorja, segreva vodo, ki kroži v primarnem krogu. Toplota vode se preko sten cevi v uparjalnikih prenese na vodo sekundarnega kroga.
  • Para, ki nastaja sekundarni strani uparjalnikov, poganja turbino, ta pa generator, ki oddaja električno energijo v omrežje.
  • Terciarni krog je namenjen odvajanju toplote, ki je ni mogoče izrabiti za proizvodnjo električne energije. Črpalke potiskajo vodo iz reke Save v kondenzator ter jo vračajo nazaj.

Zgodovina in lastništvo[uredi | uredi kodo]

Jedrska elektrarna Krško je bila zgrajena na podlagi samoupravnega sporazuma med nekdanjima jugoslovanskima republikama Hrvaško in Slovenijo, ki sta vsaka vložili polovico sredstev. Neposredno z elektrarno upravlja podjetje Nuklearna elektrarna Krško (NEK), katerega pol je v lasti hrvaškega podjetja Hrvatska elektroprivreda (HEP) in slovenskega podjetja Eles-Gen, oziroma matičnega podjetja Elektro Slovenija (ELES). Vsa navedena podjetja so v popolni državni lasti Hrvaške oziroma Slovenije.

Mednarodni sporazum o ratifikaciji pogodbe med Republiko Hrvaško in Slovenijo[uredi | uredi kodo]

Dogovor o nekaterih spornih vprašanjih, ki so se kopičila v času delovanja jedrske elektrarne, zlasti po osamosvojitvi obeh republik (Hrvaške in Slovenije), zajema mednarodni sporazum, ki sta ga predstavnika obeh vlad podpisala 19. decembra 2001[2]. Državni zbor Republike Slovenije je v pogodbo ratificiral in je stopila v veljavo marca 2003 [3].

Vsebina sporazuma[uredi | uredi kodo]

  • V 5. členu sporazum določa, da si družbenika (takrat Hrvatska elektroprivreda (HEP) in Elektro Slovenija (ELES)) delita proizvedeno električno energijo. Določa tudi, da se HEPov delež elektrike izloča iz pravil za delovanje trga z električno energijo v Sloveniji (člen 5. st. 7), ker je ta elektrika lastnina HEPa in se z to elektriko ne trži v Sloveniji. Kljub temu je v sporazumu določeno da upravljalec prenosnega omrežja zaračuna hrvaškemu družbeniku stroške prenosa (člen 5. st. 4).


Drugi blok[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Druga jedrska elektrarna v Krškem

Razprave o drugem bloku JEK, oziroma o drugi jedrski elektrarni v Sloveniji, so se v javnosti začele v letu 2005 z občasnimi kratkimi objavami, pogosteje pa v letu 2006, ko je postal projekt druge jedrske elektrarne predmet obravnave vlade RS.

Iz razvojnega programa vlade RS

Projekt: Drugi blok NEK
(Po osnutku, objava v časniku Finance, 24. julij 2006)

  • Vsebina: Z uresničitvijo tega projekta bi se precej zmanjšala proizvodnja toplogrednih plinov, zmanjšala bi se uvozna odvisnost pri električni energiji, poleg tega pa bi se zaradi konkurenčne cene elektrike iz tega objekta ohranila oziroma celo povečala konkurenčnost gospodarstva.
  • Cena: dve milijardi evrov, vse iz javno-zasebnega partnerstva oziroma zasebnih virov.
  • Časovni okvir: začetek leta 2013, konec leta 2017.
Javne razprave o drugem bloku

Odmev razprav glej na zunanji povezavi Druga jedrska elektrarna v Sloveniji , gostuje na Ljudmila digital media lab

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nuklearna elektrarna Krško, Tehnični podatki
  2. ^ Dnevna Mladina, 19. decembra 2001, Jaka Železnikar: Slovensko-hrvaški sporazum lastništvu in statusu NEK
  3. ^ BHRNEK Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in Skupne izjave ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, Uradni list RS 23/2003 z dne 6. 3. 2003

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]