Saintes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 45° 44' 47" severne širine, 0° 38’ 00" zahodne dolžine

Občina Saintes
Panorama kraja s katedralo sv. Petra, Saintes

Grb
Saintes se nahaja v državi Francije
Saintes
Lega
Zemljepisna dolžina: -0.633333333333
Zemljepisna širina: 45.7463888889
Uprava
Država Francija
Regija: Poitou-Charentes
Departma: Charente-Maritime (podprefektura)
Okrožje: Saintes
Kanton: Saintes-Sever
Saintes-Vzhod
Saintes-Zahod
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Pays Santon
Župan: Jean Rouger
(2008-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 2 m–81 m
(povpr. 47 m)
Površina kopnega:¹ 45,55 km²
Prebivalstvo
(2007)
26.401
 - gostota: (2007) 562/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 17415/ 17100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Sodniška palača

Saintes (saintongeais Sénte) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Charente-Maritime. Leta 2007 je mesto imelo 26.401 prebivalca.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Saintonge ob reki Charente med La Rochelle in Bordeauxom.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Saintes je sedež treh kantonov:

Kraj je tudi sedež okrožja, poleg njegovih sestavljenega še iz kantonov Burie, Cozes, Gémozac, Pons, Saint-Porchaire in Saujon s 108.989 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj je bil ustanovljen okoli leta 20 pr. n. št. pod imenom Mediolanum Santonum. Po nekaterih ocenah naj bi naselbina tedaj imela približno 15.000 prebivalcev, njene meje pa naj bi bile skoraj identične sedanji meji kraja.

Saintes je bil glavno mesto nekdanje province Saintonge. V letu 1242, med Saintonško vojno je bil prizorišče obleganja francoske vojske.

V času verskih vojn je bil pogosto na udaru vsled številnih protestantov, ki so naseljevali to ozemlje.

Z letom 1730 se je za Saintes začelo novo obdobje, ko je po izgradnji Hôtel du Marquis de Monconseil doživel številne spremembe v naravi.

V zgodnjem obdobju francoske revolucije je postal politična baza jakobinskega revolucionarja Andréja Antoina Bernarda, njegovega predstavnika v Zakonodajnem zboru 1791-92 in Narodnem zboru 1792-95, soodgovornega za vladavino terorja.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Germanikov slavolok
Rimski amfiteater
  • Slavolok zmage - Germanikov slavolok - je bil zgrajen na vhodu na most, kjer je prečkala reko Charente glavna rimska cesta. Most je bil leta 1843 porušen, slavolok pa prestavljen na sedanje mesto ob bregu reke.
  • ruševine rimskega amfiteatra na levem bregu reke v bližini samega vrha hriba, na katerem je bila naselbina zgrajena,
  • ostanki toplic iz 1. stoletja, z akveduktom,
  • delci okopa iz 3. stoletja na trgu Place des Récollets,
  • opatija Abbaye-aux-Dames,
  • katedrala sv. Petra,
  • cerkev Église Saint-Eutrope,
  • arheološki muzej,
  • Musée du Présidial,
  • Musée de l'Échevinage.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]