Bretonščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bretonščina
Brezhoneg
Izgovorjava bʀe.ˈzõː.nɛk
Materni jezik Francija
Področje Bretanija
Število maternih govorcev 206.000  (2007)[1]
Jezikovna družina
Pisava latinica
Jezikovne kode
ISO 639-1 br
ISO 639-2 bre
ISO 639-3 Različno:
bre – moderna bretonščina
xbm – srednja bretonščina
obt – stara bretonščina
Seznam Linguist xbm srednja bretonščina
  obt stara bretonščina
Linguasphere

50-ABB-b (variacije:

50-ABB-ba do -be)
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Bretonščina (Brezhoneg) spada skupaj s kornijščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov. Ima okoli 500 tisoč govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Bretaniji (Breizh).

Med letom 1880 in sredino 20. stoletja je bila bretonščina v šolah ukinjena in otroci so bili kaznovani, če so jo govorili. To se je spremenilo leta 1951 z razglasitvijo Deixonnskega zakona, ki je dovoljeval, da se bretonski jezik in kultura poučujeta. Od takrat se je veliko šol odločilo za poučevanje v bretonščini ali pa za dvojezično bretonsko-francosko izobraževanje.

Bretonščino prvikrat zasledimo leta 790 v rokopisu, imenovanem Le manuscrit de Leyde. Prvo tiskano bretonsko besedilo, pasijonska igra, je bilo natisnjeno leta 1530. Bretonska književnost je doživela svoj razcvet v 19. stoletju in je tudi danes na visoki ravni.

Večino časa je obstajalo več različic zapisovanja bretonščine. Leta 1908 so poenotili zapis treh bretonskih narečij, Kerneveg, Leoneg in Tregerieg. Četrto narečje, Gwenedeg, ni bilo vključeno v to reformo, vendar so ga poenotili z ostalim jezikom v reformi leta 1941. Obstaja več nekajurnih radijskih programov v bretonščini ter enourna tedenska teleizijska oddaja. V bretonščini izhaja tudi nekaj časopisov in revij.

Lastnosti jezika[uredi | uredi kodo]

Abeceda[uredi | uredi kodo]

Bretonska črka Ime
Velika črka Mala črka  
A a a
B b be
Ch ch che
C’h c’h c’he
D d de
E e e
F f ef
G g ge
H h ach
I i i
J j ji
K k ka
L l el
M m em
N n en
O o o
P p pe
R r er
S s es
T t te
U u u
V v ve
W w daou-ve
Y y ye
Z z zed

Izgovorjava[uredi | uredi kodo]

Bretonski samoglasnik Izgovorjava
a [ʌ], [a]
ae [e]
ao [ɒ]
e [ɛ]
ê [e]
eo [e]
eu [œ], [ø]
i [ɪ], [i]
o [ɒ], [o]
ou [ʊ], [u]
[ʊ], [u]
o [ʊ], [u]
u [ʏ], [y]
nosni [ɒ]
nosni [e]
euñ nosni [ʏ]
nosni [ɛ]
nosni [ɔ]
nosni [œ]
Bretonski soglasnik Izgovorjava
b [b]
ch [ʃ]
c’h [x]
d [d]
f [f]
g [g]
gn [ɲ]
h [h]
j [ʒ]
k [k]
l [l]
[ʎ]
m [m]
n [n]
p [p]
r [r]
s [s]
t [t]
v [v], [ɒ], [f]
w [w]
y [j]
z [z]
zh [z]

Opombe:

  • Kjer sta navedeni dve izgovorjavi samoglasnika, velja prva za izgovor v nenaglašenih zlogih, druga pa za izgovor v naglašenih zlogih.
  • Naglas je navadno na predzadnjem zlogu.
  • črka V se navadno izgovarja kot [v], za samoglasniki (npr. O) kot [ɒ], na koncu glagolskega korena kot [f], za Ñ pa se črke ne izgovarja.
  • Črka I se pred samoglasnikom izgovarja [j].

Vzglasne premene[uredi | uredi kodo]

Vzglasna premena pomeni, da se prva črka besede, če je soglasnik, v določenih okoliščinah spremeni. Če je prva črka besede samoglasnik, vzglasna premena ne nastopa.

V bretonščini poznamo štiri vrste vzglasnih premen; mehko, priporniško, trdo in mešano. Kjer je polje v tabeli prazno, premena ne nastopa.

Osnovna oblika Mehka oblika Priporniška oblika Trda oblika Mešana oblika
p [p] b [b] f [f]
t [t] d [d] z [z]
k [k] g [g] c’h [x]
b [b] v [v] p [p] v [v]
d [d] z [z] t [t] t [t]
g [g] c’h [x] k [k] c’h [x]
gw [gw] w [w] kw [kw] w [w]
m [m] v [v] v [v]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Fañch Broudic, 2009. Parler breton au XXIe siècle – Le nouveau sondage de TMO-Régions. (including data from 2007: 172,000 speakers in Lower Brittany; slightly under 200,000 in whole Brittany; 206,000 including students in bilingual education)

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave (v angleščini)[uredi | uredi kodo]