Škotska gelščina

Članek govori o keltskem jeziku. Za germanski jezik glej Scots.

Škotska gelščina (Gàidhlig na h-Alba)
Država:	Združeno kraljestvo, Kanada
Govorni predeli:	Škotska, Nova Škotska
Skupaj govorcev:	58.652
Na svetu:	Ni med prvih 100.
Rodovna razvrstitev:	indoevropski keltski otoški keltski gelska veja škotska gelščina
Uradni položaj
Uradni jezik:	Škotska
Jezikovni kodi
ISO 639-1	gd
ISO 639-2	gla
ISO 639-3	gla
SIL	GLS

Škótska gélščina ali škótščina (Gàidhlig na h-Alba) spada skupaj z irsko gelščino in mansko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov. Ima okoli 58.652 govorcev po svetu, od katerih jih večina živi na Škotskem (Alba).

[uredi] Zgodovina

Škoti so se na Britanski otok priselili z Irske in v 10. stoletju ustanovili državo, v kateri so živeli skupaj s Pikti in Skandinavci, ki so se kmalu asimilirali in sprejeli škotsko gelščino ali Erse za svoj jezik. V 12. stoletju je kralj David angleškim družinam z juga dovolil ustanavljanje mestnih naselbin burgov, v katerih so govorili posebno obliko (škotske) angleščine Scots. Gelščina je vedno bolj postajala jezik podeželja. Danes ima škotska gelščina le okrog 75.000 govorcev v odročnih predelih Škotskega višavja in na otočju Hebridov. Nekaj tisoč jih je tudi v kanadski provinci Nova Škotska.

[uredi] Trenutno stanje

Škotska gelščina je od leta 2005, ko je škotski parlament (škotsko Pàrlamaid na h-Alba) sprejel t.i. Zakon o gelščini, na Škotskem uradno enakovredna z angleščino. Sprejeto je bilo mnogo državnih in civilnih iniciativ, s katerimi naj bi zajezili upadanje števila govorcev na zahodu Škotske in čimbolj popularizirali in razširili uporabo škotske gelščine povsod po državi. Tako predvsem v večjih mestih že narašča število šol, v katerih se otroci učijo izključno v škotski gelščini.