Kumbrijščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kumbrijščina
Področje Južna Škotska, južno od črte Forth-Clyde
Izumrl 11. - 12. stoletje[1]
Jezikovna družina
Jezikovne kode
ISO 639-3 xcb
Seznam Linguist xcb
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Kúmbrijščina je izumrl keltski jezik. Skupaj z bretonščino, kornijščino in valižanščino spada v britansko vejo otoških keltskih jezikov. Do poznega srednjega veka so jo govorili na območju, ki zajema južno Škotsko (južno od črte Forth-Clyde) in severno Anglijo (pokrajina Cumberland oziroma območja srednjeveških kraljestev Strathclyde, Gododdin in Rheged). Je jezik P-keltskega tipa in spada v britansko vejo otoških keltskih jezikov. Domnevna je bila sorodna valižanščini, izumrla pa je nekako do 11. stoletja n. št. Zadnji ostanki kumbrijščine so se verjetno govorili v žepni kraljevini Strathclyde, preden sta jo asimilirala škotska kraljevina Alba s severa in normanska Anglija z juga.

Sledovi kumbrijščine so ohranjeni v zemljepisnih imenih v severni Angliji, npr. Lanark, Pencaitland, Melrose. Tudi ime pokrajine Cumbria sodi v ta okvir in je etimološko sorodno z valižanskim imenom za Wales (Cymru).

Poleg tega je kumbrijščina izpričana v treh glosah (citatnih besedah), zapisanih v srednjeveškem pravnem dokumentu Leges inter Brettos et Scottos: galnys (denarna kazen za umor), mercheta (davek, ki ga oče plača gospodarju ob poroki svoje hčerke) in kelchyn (davek, ki se plača ob obisku gospodarja).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nicolaisen, W. F. H. Scottish Place Names p. 131

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ball, Martin J. in Fife, James, eds. (1993). The Celtic Languages. London, New York: Routledge, 1993 (Paperback edition 2002). ISBN 0-415-01035-7.
  • Russell, Paul (1995). An Introduction to the Celtic Languages. London, New York : Longman, 1995. ISBN 0-582-10082-8.