Extremadura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Extremadura
Flag of Extremadura with COA.svg Escudo de Extremadura.svg
Zastava Grb
Himna: Himno de Extremadura
Localización de Extremadura.svg
Glavno mesto Mérida
Uradni jeziki španščina (uradni), ekstremadurščina, fala
Površina
 – celotna:
 – % Španije:
na 5. mestu v Španiji
  41.635 km²
 8,25 %
Prebivalstvo
 – celotno (2012):
 – % Španije:
 – gostota naseljenosti:
na 12. mestu v Španiji
 1.108.130
 2,36 %
 26,62/km²
Ime za prebivalce
 – slovenščina:
 – španščina:

 Ekstremadurec m); Ekstremadurka (ž)
 Extremeño (m); Extremeña (ž)
Datum sprejetja statuta
o avtonomiji
:
sedanja: 26. februar 1983
Zastopanost v španskem
parlamentu

 – sedežev v kongresu:
 – sedežev v senatu:


 10
 10
Predsednik: José Antonio Monago (PP)
ISO 3166-2:
http://www.gobex.es

Extremadura (ekstremadursko in falsko Extremaúra) je avtonomna skupnost v zahodni Španiji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom Mérida. Na zahodu meji na Portugalsko, na severu na Kastiljo-León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na Andaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real). Uradni jezik v pokrajini je španščina. Vlada Extremadure se imenuje Junta de Extremadura.

Extremadura je pomembno področje za prosto živeče živali, še posebej velik naravni rezervat v okrožju Monfragüe, ki je bil leta 2007 preimenovan v narodni park (Parque nacional de Monfragüe), in naravni park ob reki Tajo (Terreno Natural Río Tajo Internacional).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Extremadura leži na Južni planoti, ki je del Centralne planote (Meseta Central), in meri 41,633 km². Je 5. največja španska avtonomna skupnost.

Topografija[uredi | uredi kodo]

Na severu pokrajine je gorovje Sistema Central z najvišjim vrhom Extremadure Calvitero (2.401 m). Manjši pogorji, ki spadata v Sistema Central, sta Sierra de Gata in Sierra de Béjar. Sredi pokrajine je Sierra de las Villuercas z najvišjim vrhom Pico de las Villuercas (1603 m). Pomembni gorski verigi sta tudi Sierra de Montánchez in Sierra de San Pedro, ki sta del večje gorske verige Montes de Toledo.[1] Na jugu pokrajine je Sierra Morena, ki ločuje Extremaduro od Andaluzije. Njen najvišji del je Sierra de Tentudía z najvišjim vrhom Pico Tentudía (1.104 m).

Hidrografija[uredi | uredi kodo]

V Extremaduri so štirje hidrografski bazeni.

Bazen reke Tajo z glavnima desnima pritokoma Tiétar in Alagón in levimi pritoki Almonte, Ibor, Salor in Sever. Največ vode prispevajo desni pritoki, ki pritekajo iz sotesk Sistema Central, kjer je največ dežja in snega.

Drugi je bazen reke Guadiane, z glavnima desnima pritokoma Guadarranque in Ruecas in levima Zújar in Matachel.

Bazen reke Guadalquivir, ki v Extremaduri obsega 1.411 km², kar je samo 2,45 % njenega porečja.

Bazen Duera meri v Extremaduri 35 km², kar je samo 0,04% njenega porečja.

Reka Tajo v Narodnem parku Monfragüe

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Večji del Extremadure ima sredozemsko podnebje. Izjema je njen severni del, ki ima celinsko podnebje. Na severozahodu je zaradi vpliva Atlantika celinsko podnebje bolj milo.

Za pokrajino so na splošno značilna zelo vroča in suha poletja z velikimi sušami in dolge in mile zime, ki so posledica bližine atlantske obale.

Temperatura[uredi | uredi kodo]

Letne temperature nihajo od povprečne najnižje temperature 4°C do povprečne najvišje temperature 33°C. Na severu so povprečja nižja kot na jugu.

Povprečna julijska temperatura je višja od 26 °C in včasih doseže 40 °C.

Njanižje zimske temperature so v goratem delu pokrajine in v povprečju merijo 7,5 °C. V gorah pade okoli 40 cm snega, večina januarja in februarja.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Najbolj naseljena mesta[2]
Velikost Mesto Število prebivalcev
1 Badajoz 151.565
2 Cáceres 95.026
3 Mérida 57.797
4 Plasencia 41.392
5 Don Benito 36.660
6 Almendralejo 34.319
7 Villanueva de la Serena 26.076
8 Navalmoral de la Mata 17.386
9 Zafra 16.577
10 Montijo 16.267

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

1. januarja 2012 je imela Extremadura 1.109.67 prebivalcev, kar je pomenilo 2,36 % celotnega prebivalstva Španije (46.745,807 prebivalcev). Gostota prebivalstva je 25 prebivalcev /km² in je v primerjavi s celotno državo majhna.

Bolj naseljena je provinca Badajos s 691.715 prebivalci oziroma 31,78 prebivalca/km². Provinca je s površino 21.766 km² največja provinca v Španiji. V provinci Cáceres živi 413.766 prebivalcev oziroma 20,83 prebivalca/km². Cáceres je z 19.868 km² druga največja španska provinca.

Jeziki[uredi | uredi kodo]

Uradni jezik v Extremaduri je španščina. Njena lokalna narečja imajo skupno ime Castúo.

Med druge pogovorne jezike spadajo olivenško, alkantarsko in kodosersko narečje portugalščine. Večina portugalskih narečij je ogroženih. V nekaterih ekstremadurskih šolah se poučujejo kot tuj jezik, vendar ne do popolnosti.

Jezik fala, ki se običajno uvršča v portugalsko-galicijsko podskupino jezikov, govori samo še približno 10.500 prebivalcev, od katerih 5.500 živi v mestih Valverde del Fresno (Valverdi du Fresnu), Eljas (As Ellas) in San Martín de Trevejo (Sa Martín de Trebellu) v dolini Jálame na severozahodu Extremadure na meji s Portugalsko.

Ekstremadurski jezik je soroden z leonskim.[3] Jezik je resno ogrožen in se ne govori niti javno niti zasebno.

Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

V ekstremadurskih gozdovih se pasejo prostoživeči črni iberski prašiči, ki se prehranjujejo predvsem s hrastovim želodom. Prašiče lovijo in iz njihovega mesa proizvajajo iberski pršut (jamon ibérico). Cena pršuta je odvisna od deleža želoda v njihovi prehrani: pršut z 90 % deležem je dvakrat dražji od tistega s 70 % deležem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V Rimskem cesarstvu je Ekstremadura skupaj z večjim delom Portugalske spadala v rimsko provinco Luzitanijo. Upravno središče province je bila Emerita Augusta, sedanja Mérida, ki je spadala med najpomembnejša mesta v Rimskem cesarstvu.

Po arabski zasedbi Iberskega polotoka leta 711 je postala najbolj severozahodna provinca Umajadskega kalifata z glavnim mestom Mérida (arabsko ماردة, Mārida). Od leta 756 do 929 je spadala v Kordovski emirat, od leta 929 do njegovega propada leta 1031 pa v Kordovski kalifat. Ko je kalifat razpadel na številna majhna kraljestva (taifa), je Extremadura v dveh obdobjih pripadala Taifi Badajoz. Taifa je prvič razpadla leta 1094 pod pritiskom Almoravidov in drugič pod pritiskom Almohadov leta 1115. Po polomu Almohadov v bitki pri Navas de Tolosa leta 1212 je Extremaduro okoli leta 1230 osvojila vojska Alfonza IX. Leonskega.

V Extremaduri se je rodilo mnogo prvih španskih osvajalcev Novega sveta – konkvistadorjev - in ameriških priseljencev: Hernán Cortés, Francisco Pizarro, Gonzalo Pizarro, Juan Pizarro, Hernando Pizarro , Hernando de Soto, Pedro de Alvarado, Pedro de Valdivia, Alvar Núñez Cabeza de Vaca, Inés Suárez, Alonso de Sotomayor, Francisco de Orellana, Pedro Gómez Duran y Chaves in Vasco Núñez de Balboa.

Osvajalci so v Novem svetu ustanovili več mest z imeni ekstremadurskih mest: Mérido v Mehiki in Venezueli, Medelin v Kolumbiji in Albuquerque v Novi Mehiki. Pedro de Valdivia je ustanovil več mest v Čilu, med njimi Valdivio in La Sereno. Prestolnica Santiago de Chile se je sprva imenovala Santiago de Nueva Extremadura.

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Pico la Villuerca
  2. ^ INE, Instituto Nacional de Estadística, 1. januar 2006, Real Decreto 1627/2006 z dne 29. decembra 2006.
  3. ^ Unesco.es