Tavriski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zemljevi naselitve Tavriskov

Tavriski (latinsko Tavrisci), je oznaka za keltsko pleme, ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen Latobikov, Jazov in Varkianov) in so bili naseljeni v srednji in vzhodni Sloveniji, na severozahodu Hrvaške ter na jugozahodu Madžarske.

Iz matičnega prostora v Galiji so se skupaj z Boji najverjetneje razselili v dveh valovih; eni čez Alpe v Italijo (kjer so bili leta 225. pr. n. št. dokončno poraženi v toskanskem kraju imenovanem Telmon, zato nekateri menijo, da so se odselili v Panonijo, za kar pa ni trdnih dokazov), drugi pa naj bi prodirali vzdolž Donave do Blatnega jezera. Od tam so se postopno širili proti jugozahodu, zasegli Nauportus, (danes Vrhnika, po grškem zgodovinarju Strabu je bil Nauportus naselje Tavriskov), s težnjo zasidrati se v severovzhodni Italiji, kar je – v nadaljevanju – sprožilo rimski odgovor, namreč zgraditev trdnjave Aquileia (danes Oglej).[1]

Po najstarejšem viru je bilo na ozemlju Tavriskov odkrito bogato nahajališče zlata. Leta 129 pr. n. št. jih je premagal rimski konzul Gaj Sempronij Tuditan. Okoli leta 50 pr. n. št. so v zavezništvu z Boji doživeli hud poraz proti Dačanom pod vodstvom kralja Burebiste. Pokoril jih je Oktavijan v nizu bitk v letih med 35–33 pr. n. št., dokončno pa so bili zlomljeni šele leta 16 pr. n. št.[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 (COBISS)
  2. ^ Veliki spolšni leksikon; knjiga 19, DZS, Ljubljana, 2006