Neretva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Neretva

Neretva je 225 km dolga reka, ki teče po ozemlju Bosne in Hercegovine (203 km), zadnjih 22 km pa teče po ozemlju republike Hrvaške, kjer se tudi izliva v Jadransko morje.

Neretva izvira v goratih predelih Hercegovine, pod planino Jabuke in Zelengora, zaradi česar ima vse značilnosti planinske reke. Izvir je na nadmorski višini 1095 m. Porečje Neretve meri 5.581 km², povprečni pretok reke je 378 m³/s, njena čistost v zgornjem toku pa je označena z A, kar pomeni najvišjo stopnjo čistosti. Obenem je to tudi ena najhladnejših rek na svetu, saj v poletnih mesecih le stežka preseže 7-8 stopinj Celzija. Znana je po svoji smaragdno zeleni barvi in po sorazmerni plitkosti v zgornjem delu toka. V Neretvi živijo tudi nekatere redke in tudi endemične vrste življenja, življenje v reki pa je zaradi človekovega poseganja vse ogroženo. Zaradi značilnosti, ki jih ima ta reka, so na njej zgrajene številne hidroelektrarne.

Hidroelektrarne na Neretvi[uredi | uredi kodo]

Pritoki[uredi | uredi kodo]

Rakitnica, Rama in Trebižat so levi pritoki, Buna in Bregana pa levi pritok. Na poti proti izlivu teče skozi nekaj najlepših mest v Bosni in Hercegovini: Konjic, Jablanico, Mostar, Čapljino, Počitelj in Metković. V delti izliva Neretve v Jadransko morje se nahajajo plantaže mandarin.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]