Igra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vlečenje vrvi
Paul Cézanne - Igralca kart, 1895

Igra je razvedrilna dejavnost, ki vključuje enega ali več igralcev in je določena:

  • po cilju, ki ga igralci poskušajo doseči, ali
  • po množici pravil, ki opredelijo, kako igralci igrajo.

Igre vključujejo enega igralca, pogosteje pa pomenijo tekmovanje med dvema ali več igralci.

Zgodovina in razvoj iger[uredi | uredi kodo]

Egipt[uredi | uredi kodo]

Stari Egipčani so se radi zabavali. Nekatere njihove igre so se ohranile do danes. Primer je skok čez kozla (v staroegipčanšičini: kuza laviza) ali pa vlečenje vrvi. Številne ohranjene slike kažejo dečke, ki se igrajo vojake, in deklice se v nekakšnem plesu predic. Poznali so veliko iger na deskah (kača, igra seneta).Poznali so tudi žoganje, lesene punčke, vrtavke. Vrtavke so bile preproste in iz lesa, kar kaže da so lahko tudi v najrevnejših družinah otrokom naredili igrače.

Grčija[uredi | uredi kodo]

Stari Grki so poznali veliko iger na deski (šah, kače, lestve,...), radi so ciljali v tarčo (Kottabos). O tem pričajo predvsem poslikave na vazah. Otroci in ženske so se radi igrali z vrtavkami.

Judeja[uredi | uredi kodo]

Otroci so imeli poleg šole in hišnih opravil dovolj časa za igro. Deklice so se igrale z punčkami in živalcami iz keramike. Dečki so se velikokrat žogali in zlagali kocke. Mnogi zgodovinarji menijo, da so poznali igro podobno naši Človek ne jezi se. Znana judejska igra je bila mlin.

Filozofski poskus definicije igre[uredi | uredi kodo]

Z avstrijskega filozofa Ludwiga Witgensteina igra ni predstavljala pojma, ki bi se ga dalo definirati na klasičen način. S postavljanjem homogenih definicij, kaj je igra, lahko mnoge prakse izvzamemo, čeprav jih udeleženci razumejo kot igro. Manesto homogene definicije je Wittgenstein igro vzel kot primer pojma, ki temelji na družinskih podobnostih. S tem je uvedel heterogeno definiranje igre, kjer za vse primere iger ne obstaja neka univerzalna lastnost, pač pa niz skupnih lastnosti, ki si jih posamezne igre delijo v različni meri.

Z zgodovino igre in igrivo dimenzijo človeka se je ukvarjal nizozemski zgodovinar Johan Huizinga v delu Homo ludens.

Videoigre[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: videoigra.

Spletne igre[uredi | uredi kodo]

Izraz spletne igre se nanaša na videoigre, ki se igrajo preko takšnega ali drugačnega računalniškega omrežja. Dandanes to omrežje v večini primerov predstavlja internet ali ekvivalentna tehnologija. Igre so vedno uporabljale aktualno tehnologijo: modeme pred internetom, še pred modemi pa žične terminale. Razširitev spletnega igranja je v bistvu odraz vsesplošne razširitve uporabe računalniških omrežij, od lokalnih mrež do interneta in hkrati tudi odraža porast dostopa do interneta. Spletne igre so raznovrstne, segajo od preprostih igric, ki temeljijo na tekstu, pa tja do iger s kompleksno grafično predstavitvijo in virtualnimi svetovi z več hkratnimi igralci. Mnoge spletne igre so ustvarile spletne skupnosti, kar pomeni, da so spletne igre dejansko oblika družbene aktivnosti.

Spletne igre se delijo na več zvrsti. Poznamo arkadne igre, ki sodijo tudi med najstarejše, športne igre, miselne igre, t.i. MMORPG, kjer sodeluje mnogo igralcev hkrati ipd.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]