Geometrični albedo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora. Geometrični albedo imenujemo tudi fizični albedo. Beseda albedo izvira iz latinske besede albus, kar pomeni «bel».

Difuzno sipanje pomeni, da se sevanje enakomerno odbije v vse smeri (izotropno) ne glede na lego izvora vpadne svetlobe. Ničelni fazni kot pomeni opazovanje vzdolž smeri osvetljevanja. Za opazovanje s površine Zemlje to pomeni, da je telo v opoziciji in na ekliptiki. Telesa imajo različno odbojnost za posamezne valovne dolžine. Zaradi tega se uporablja tudi enobarvni geometrični albedo (monokromatski geometrični albedo), ki velja za samo eno valovno dolžino (n. pr. rdečo)

Vidni geometrični albedo (ali vizualni geometrični albedo) je geometrični albedo, ki se nanaša samo na vidni del spektra elektromagnetnega spektra.

Zgledi[uredi | uredi kodo]

V naslednji tabeli je prikazana primerjava običajnega geometričnega in Bondovega albeda. Bondov albedo je lahko večji ali manjši od geometričnega albeda. Razlika je odvisna od površine in lastnosti atmosfere telesa.[1]:

Telo Bondov albedo Geometrični albedo
Merkur 0,119 0,138
Venera 0,75 0,84
Zemlja 0,29 0,367
Luna 0,123 0,113
Mars 0,16 0,15
Enkelad 0,99 1,4
Pluton 0,4 0,44-0,61

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]