Mimas (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mimas
Luna Mimas, mozaik šestih posnetkov sonde Cassini iz leta 2010
Odkritje
Odkritelj: William Herschel
Datum odkritja: 17. september, 1789[1]
Druga imena: Saturn I
Značilnosti tira
Velika polos: 185.600 km [2]
Mala polos: 185.404 km
Srednji polmer orbite: 185.520 km
Izsrednost: 0,0202
Obhodna doba: 0,9424218 dni
Naklon tira: 1,51° (na Saturnov ekvator)
Obkroža: Saturn
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 414,8×394,4×381,4 km (0,0311 Zemlje)[3]
Srednji polmer: 198,30 ± 0,30 km[4]
Površina: ~490.000 km²
Prostornina: ~32,900.000 km3
Masa: 3,7493 ± 0,0031 · 1019 kg [4][5]
(6.3 · 10-6 Earths)
Srednja gostota: 1,1479 ± 0,0053 g/cm3 [4]
Ekvatorialna površinska težnost: 0,0636 m/s2
ubežna hitrost: 0,159 km/s
Vrtilna doba: sinhrono vrtenje
Nagib vrtilne osi: 0 °
Albedo: 0,962 ± 0,004 (geometrični albedo)[6]
Temperatura: ~64 K
Navidezni sij: 12,9 m

Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Luno Mimas je odkril leta 1789 William Herschel.[7]. Ime je dobila po Mimasu, enem izmed Titanov in sinu Gaje iz grške mitologije. Ime je za luno Mimas in še sedem takrat znanih Saturnovih lun predlagal John Herschel, sin Williama Herschela leta 1847 [8][9].

Tirnica[uredi | uredi kodo]

Mimas obkroži Saturn v 22 urah in 37 minutah po tirnici, ki je povprečno oddaljena od Saturna 185.520 km. Tirnica je nagnjena za 1,51° proti Saturnovem ekvatorju. Vrtenje je sinhrono, kar pomeni, da vedno kaže isto stran proti Saturnu.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Posnetek lune Mimas, ki ga je naredila sonda Cassini 2. avgusta 2005.

Nizka gostota kaže na to , da je v glavnem sestavljena iz vodnega ledu in delno iz kamnin. Zaradi plimskih sil Saturna nima okrogle oblike, ampak je v vzdolžni smeri za približno 10% daljša.

Površina[uredi | uredi kodo]

Površina lune je polna velikih in manjših udarnih kraterjev. Najbolj opazen je veliki krater, ki se imenuje Herschel po Wiliamu Herschelu, ki je Mimas odkril. V premeru meri kar 130 km, njegove stene so visoke 5 km. Nekateri deli dna kraterja so 10 km globoki, centralni vrh pa je 6 km visok. Udarec meteorita ob nastanku kraterja je bil tako močan, da se posledice udarnih valov poznajo celo na drugi strani lune. Vidni so geološki premiki in prelomi. Večina površine je pokrite s kraterji večjimi od 40 km, samo v južnih delih lune ni kraterjev večjih od 20 km. To kaže na to, da je neki proces zbrisal večje kraterje na tem področju. Na površini opažajo dve vrsti geoloških značilnosti: udarne kraterje in brezna oziroma prepade.

Povezava z obroči[uredi | uredi kodo]

Luna Mimas čisti delce iz Cassinijeve ločnice, ki se nahaja med A obročem in B obročem. Ta vrzel je med vsemi vrzelmi največja in je bila tudi prva odkrita. Delci na notranjem robu Cassinijeve ločnice so v orbitalni resonanci 2 : 1 z luno Mimas. To pomeni, da dvakrat obkrožijo Saturn v času, ko Mimas naredi samo on obhod. To povzroči, da delci iz Cassinijeve ločnice, preidejo v novo tirnico zunaj ločnice.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Imago Mundi - La Découverte des satellites de Saturne" (v francoščini). 
  2. ^ http://www.dtm.ciw.edu/sheppard/satellites/satsatdata.html
  3. ^ Thomas, P. C.; et al. (2006). "Shapes of the Saturnian Icy Satellites". 37th Lunar and Planetary Science Conference. Pridobljeno dne 2006-11-26. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Jacobson, R. A.; Antreasian, P. G.; Bordi, J. J.; Criddle, K. E.; et al. (December 2006). "The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data". The Astronomical Journal 132: 2520–2526. 
  5. ^ Jacobson, R. A.; et al. (2005). "The GM values of Mimas and Tethys and the libration of Methone". Astronomical Journal 132: 711. 
  6. ^ Verbiscer, A.; French, R.; Showalter, M.; and Helfenstein, P.; Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act, Science, Vol. 315, No. 5813 (9. februar, 2007), p. 815 (supporting online material, table S1)
  7. ^ Herschel, W. (1790). "Account of the Discovery of a Sixth and Seventh Satellite of the Planet Saturn; With Remarks on the Construction of Its Ring, Its Atmosphere, Its Rotation on an Axis, and Its Spheroidical Figure". Philosophical Transactions of the Royal Society of London 80: 1–20. 
  8. ^ As reported by William Lassell, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Vol. 8, No. 3, pp. 42–43 14.januar) 1848
  9. ^ Lassell, William (1848). "Satellites of Saturn: Observations of Mimas, the closest and most interior Satellite of Saturn". Monthly Notices of the Royal Astronomical Society 8: 42. Pridobljeno dne 26.11.2006. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]