Atlas (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Atlas
Atlas (NASA).jpg
Luna Atlas, kot jo je posnel orbiter Cassini 8. junija 2005.
Odkritje
Odkritelj: Terrile, Voyager 1
Datum odkritja: 12. november 1980
Druga imena: Saturn XV,
S/1980 S 28
Značilnosti tira[1]
Epoha 31. december 2003 (JD 2453005,5)
Srednji polmer orbite: 137.670 ± 10 km
Izsrednost: 0,0012
Obhodna doba: 0,6016947883 d
Naklon tira: 0,003 ± 0.004°
Obkroža: Saturn
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 37 × 34,4 × 27 km
Srednji polmer: 15,3 ± 1,2 km [2]
Površina: ~3.700 km²
Prostornina: ~15.000 km³
Masa: 6,6 ± 0,6  · 1015 kg [1]
Srednja gostota: 0,44 ± 0,11 g/cm³
Ekvatorialna površinska težnost: ~0,00083 m/s2
ubežna hitrost: ~0,0062 km/s
Vrtilna doba: sinhrono vrtenje
Nagib vrtilne osi: 0
Albedo: 0,4
Temperatura: ~81 K

Átlas (grško Άτλας: Átlas) je Saturnov notranji naravni satelit.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Luno Atlas je odkril Richard John Terrile v letu 1980 na slikah, ki jih je posnela sonda Voyager 1. Dobila je začasno oznako S/1980 S 28 [3]. V letu 1983 je dobila uradno ime po Titanu Atlasu iz grške mitologije.[4]. Znana je tudi kot Saturn XV.

Tirnica[uredi | uredi kodo]

Luna Atlas ima krožnico zelo blizu zunanjega roba obroča A. Dolgo so mislili, da je Atlas pastirski satelit, ker je zunanji rob obroča A zelo oster. Pozneje so ugotovili, da so delci na zunajem robu obroča A v orbitalni resonanci 7 : 6 z bolj oddaljenima in večjima lunama Janus in Epimetej [5]. V letu 2004 so v tirnici Atlasa odkrili šibek obroč, ki je dobil začasno oznako R/2004 S 1 [6]. Luna Atlas obkroža Saturn na razdalji 137.670 km. Obkroži ga v približno 14 urah in 36 minutah po tirnici, ki leži skoraj v ekvatorialni ravnini Saturna. Na luno močno vpliva luna Prometej in v manjši meri tudi Pandora. Njeno kroženje je sinhrono (sočasno), kar pomeni, da podobno kot Luna kaže vedno isto stran proti Zemlji, kaže tudi Atlas vedno isto stran proti Saturnu.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Atlas ima zelo nepravilno obliko z izrazitim robom od ekvatorju. Verjetno se je okoli ekvatorja nabrala večja količina prahu, kar daje luni tako nenavadno obliko. Njene mere so 37 × 34,4 × 27 km [7] Gostota je samo 0,44 g/cm³, kar pomeni, da je v glavnem sestavljena iz vodnega ledu. Njen albedo je 0,4.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]