Brahmaputra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Satelitski posnetek reke
Pogled na reko Yarlung Tsangpo v bližini Tsedanga, Tibet
Porečje rek Ganges in Brahmaputre

Brahmaputra (asamsko ব্ৰহ্মপুত্ৰ Brôhmôputrô, bengalsko ব্রহ্মপুত্র Bromhoputro, hindijsko ब्रम्हपुत्र Bramhaputra) je 3848 km dolga reka, ki izvira in teče po ozemlju Kitajske (od tega le po Avtonomni regiji Tibet), Indije, in Bangladeša. Na tibetanski strani se Brahmaputra imenuje Yarlung Tsangpo.

Opis[uredi | uredi kodo]

Na potek toka Brahmaputre močno vpliva gorovje Himalaja, saj reka teče vzporedno z njenim grebenom na severni strani v dolžini 1200 km, po sorazmerno uravnani široki dolini v Tibetu na višini okoli 4000 m. Pri vzhodnohimalajski gori Namče Barva (7782 m), okoli katere naredi oster podkvasti ovinek, vstopi Brahmaputra (še vedno na višini 3200 m, s čimer je to največja reka nad 3000 m na svetu) v sotesko, ki je z 241 km med najdaljšimi ter z 5382 m med najglobjimi na svetu (je skoraj trikrat globja kot Veliki kanjon reke Corolado v ZDA), obenem pa je to soteska z največjim relativnim padcem reke na svetu, saj se reka spusti za 2950 m. Soteska Yarlung Tsangpo je tako neprehodna, da do leta 1913 niso vedeli, da sta zgornji tok reke Yarlung Tsangpo in spodnji tok reke Brahmaputra ista reka.

Reka Brahmaputra izvira v jugozahodnem delu Tibetanske visoke planote iz ledenika Angsi na nadmorski višini 4800 m, ki se nahaja na severni strani Himalaje v provinci Burang in ne iz ledenika Jima Yangzong, kar je bila teza geografa Swamija Pranavananda iz leta 1930. Njena dolžina 3848 km in prispevno območje 712.035 km² so posledica zadnjih ugotovitev Liu Shaochuang, raziskovalke na Inštitutu za daljinsko zaznavo Kitajske akademije znanosti (CAS) po analizi iz ekspedicije in satelitskih posnetkov. ([1])

Teče po rodovitni dolini vse do prej navedene soteske, ko prereže Himalajo in odteče v nižinsko področje indijske države Arunachal Pradesh in teče skozi indijsko pokrajino Asam, kjer se razlije po nižavju tudi do 10 km v širino. Od pritoka Dibang dalje se imenuje Brahmaputra. V Bangladešu se v največji delti na svetu (59.570 km²) skupaj z reko Ganges izliva v Bengalski zaliv.

V Bangladešu se Brahmaputri pridruži reka Teesta (ali Tista), eden njenih največjih pritokov. Po sotočju se Brahmaputra razdeli na dva kraka. Zahodni krak z glavnino toka reke teče proti jugu kot Jamuna (Jomuna) in se združi z Gangesom. V tem delu se imenuje Padma (Pôdda). Vzhodni krak, ki je veliko manjši, se imenuje stara Brahmaputra. Ta zavije proti jugovzhodu, kjer se ji blizu Dake pridruži še reka Meghna. Padma in Meghna se stekata v bližini Chandpurja in odtečeta v Bengalski zaliv. Ta zadnji del reke se imenuje Meghna.

V srednjem delu toka pri kraju Ganhati je Brahmaputra široka več kot 1500 m in globoka okoli 24 m. Ker je ledeniškega izvora ima najvišji vodostaj poleti. Za manjše čolne je plovna večji del toka do pristanišča Dibrugarh, to je 1290 km gorvodno od izliva. V spodnjem toku je delno urejena in kanalizirana in služi za namakanje, kljub temu pa v času topljenja snega v Himalaji in v monsunskem obdobju (junij-oktober) pogosto poplavlja. Krčenje gozdov v porečju Brahmaputre povzroča zamuljenje reke, kar še dodatno prispeva k možnostim poplav. Ob tem so ogrožene velike obdelovalne površine in veliko število ljudi.

Je ena redkih rek na svetu za katero je značilen plimni val. Ima velik hidroenergetski potencijal.

Reka je pomembna prometna povezava na območju po katerem teče.

V srednjem delu pokrajine Assam teče tudi skozi narodni park Kaziranga. Rečni sistem Surma-Meghna je poznan po tigrih, krokodilih in gozdovih mangrov.

Zgodovina in simbolika[uredi | uredi kodo]

Večina indijskih in bangladeških rek ima ženska imena, Brahmaputra pa je moško ime, ki v prevodu pomeni "sin Brahme". Zgornji tok reke je bil je dolgo neraziskan. Prvi raziskovalci so se tja podali šele v letih 1884-86. Brahmaputra je zelo pomembna tudi v religioznem smislu, saj izvira blizu svete gore Kailaš v Tibetu. Kar nekaj krajev vzdolž reke ima mitološki pomen, med njimi je samostan Koppa na jezeru Mansarovar eden najbolj obiskanih.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]