Anestetik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Anestetik je učinkovina ali zdravilo, ki povzroči anestezijo[1] oz. stanje brez čutnih zaznav.

Ločimo lokalne anestetike, ki povzročijo lokalno neodzivnost tkiva na dražljaje, in splošne anestetike, ki povzročijo anestezijo z izgubo zavesti.

Lokalni anestetiki[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Lokalni anestetik.

Lokalni anestetiki so učinkovine, ki povzročijo povratno blokado prevajanja živčnih impulzov v tistem predelu telesa, kjer so bili aplicirani. Delujejo tako, da preprečijo delovanje ionskih kanalčov v celičnih membranah živčnih celic, kar zavre prevajanje akcijskega potenciala po živčnem vlaknu. V svoji kemijski zgradbi vsebujejo aromatsko strukturo in aminsko skupino. Glede na povezavo med obema strukturnima enotama ločimo estrske (npr. kokain, ametokain) in amidne lokalne anestetike (npr. lignokain, bupivakain, prilokain).[2]

Splošni anestetiki[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Splošni anestetik.

Splošni anestetiki se uporabljajo pri kirurških posegih z namenom, da bolnik ne čuti in se ne odziva na bolečino. Dadjejo se bodisi z inhalacijo (hlapni splošni anestetiki) ali intravensko. Mehanizem njihovega delovanja ni pojasnjen, kaže pa, da delujejo v osrednjem živčevju na strukture v celičnih membranah živčnih celic.[3]

Splošni anestetik Skupina Inhalacijski/intravenski
N2O neorganski plin inhalacijski
sevofluran flourirani ogljikovodik inhalacijski
halotan flourirani ogljikovodik inhalacijski
enfluran flourirani ogljikovodik inhalacijski
izofluran flourirani ogljikovodik inhalacijski
desfluran flourirani ogljikovodik inhalacijski
tiopental barbiturati intravenski
metoheksidal barbiturati intravenski
diazepam benzodiazepini intravenski
lorazepam benzodiazepini intravenski
flumazenil benzodiazepini intravenski
midazolam benzodiazepini intravenski
propofol drugo intravenski
etomidat drugo intravenski
ketamin drugo intravenski

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
  2. ^ http://www.frca.co.uk/article.aspx?articleid=100505, vpogled: 1. 7. 2012.
  3. ^ Rang, H.P.; Dale, M.M.; Ritter, J.M.; Flower, R.J. (2007). Rang and Dale's Pharmacology (6 izd.). Elsevier. Str. 551–527.